Pozneje v pokoj? Kakšne bombončke lahko dobite?

Slovenci bi morali delati dlje, menijo avtorji pokojninske reforme. Vendar dvig predpisane starosti za upokojitev ni edina rešitev.

Zaposleni se lahko prostovoljno odločijo za podaljšanje delovne aktivnosti kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev in so za delo do višje starosti denarno nagrajeni.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) tistim, ki ostanejo v delovnem razmerju za polni delovni čas, prva tri leta izplačuje 40 odstotkov pokojnine, pozneje pa 20 odstotkov pokojnine, do katere bi bili upravičeni na dan, ko bi se lahko upokojili.

Vsako leto več zaposlenih, ki prejemajo del pokojnine

Dodatna nagrada za te "zaposlene upokojence" pa je še dvig odstotka za izračun pokojnine. Za vsako leto, ko ostanejo zaposleni, se jim poviša odmerni odstotek za izračun pokojnine za tri odstotne točke. Ta dvig je omejen na devet odstotnih točk, torej na tri leta dela v čas, ko že izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev.

Podatki ZPIZ kažejo, da se število delavcev, ki poleg plače prejemajo tudi del pokojnine, iz leta v leto povečuje. Konec decembra 2023 je bilo 20.711 uživalcev dela starostne pokojnine (med njimi 16.578 uživalcev 40 odstotkov starostne pokojnine in 4.133 uživalcev 20 odstotkov starostne pokojnine). Povprečno število se je z leta 2022 na 2023 povečalo za 12,3 odstotka, piše v poročilu ZPIZ za leto 2023.

 

 

Kot smo pisali, predlog pokojninske reforme med drugim predvideva dvig starosti za upokojitev s 60 na 62 let ob izpolnjevanju pogoja 40 let delovne dobe in s 65 na 67 let za tiste, ki ne bi zbrali 40 let delovne dobe.

Raje spodbude kot obvezno dvigovanje pogojev

Pri sindikatih menijo, da bolje uveljavljati spodbude za dvig starosti upokojitve kot zaostrovanju pogojev za zaposlitev. V delovnem razmerju bi tako ostali "tisti, ki to zmorejo in želijo", je sporočila strokovna sodelavka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Irena Štamfelj.

"V Sloveniji slabo zdravstveno stanje, ki je tudi posledica slabe varnosti delovnega okolja, ter neprilagojenost pričakovanih delovnih rezultatov starejši populaciji ostajata glavna razloga, da zaposleni več ne zmorejo opravljati svojega dela," je odgovorila Irena Štamfelj.

To, da vedno več zaposlenih upokojitev odloži in nadaljuje delo, po mnenju sindikatov potrjuje, da spodbude dajejo rezultate, zato "pretirane dodatne zaostritve pogojev upokojevanja" z vidika vzdržnosti pokojninskega sistema niso potrebne.

Minister: Dvigi starosti bodo postopni

Minister za delo Luka Mesec je minuli teden ob začetku pogajanj o pokojninski reformi povedal, da reforma resda predvideva povišanje starostne meje za upokojitev, vendar bodo spremembe uveljavljene postopoma in v daljšem prehodnem obdobju, predvidoma od leta 2028 do 2035.

Postopno upokojevanje bi lahko bilo "korak v pravo smer, saj omogoča, da do prehoda iz aktivnega delovnega življenja v upokojitev prihaja bolj naravno in z manj stresa tako za delavce kot za podjetja", pravi strokovnjakinja za kadre Laura Smrekar, partnerica pri agenciji Competo.

"Če podjetja prilagodijo delovna mesta potrebam starejših delavcev, omogočijo prekvalifikacije ter uvedejo fleksibilne delovne ureditve, bo to podaljšanje lažje in bolj učinkovito. Prav tako imajo zrelejši zaposleni pogosto boljše ekonomske pogoje kot upokojenci, še naprej ohranjajo aktivne socialne mreže ter s pravilnim angažmajem v podjetju občutek koristnosti in smisel za prispevek k družbi," razmišlja Laura Smrekar.

Pogajanja so se začela v konstruktivnem duhu

Minuli petek je potekala prva seja pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 

"Člani se zavedajo odgovornosti, ki jo prevzemajo s sodelovanjem v skupini, in so pogajanja začeli v konstruktivnem duhu," so po sestanku sporočili z ministrstva za delo.