Pokojninska reforma: Delodajalci in sindikati na nasprotnih bregovih

Člani ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so znova sedli za skupno mizo in med drugim obravnavali izhodišča za pokojninsko reformo. Medtem ko delodajalci opozarjajo, da je treba začeti razmišljati o zniževanju njihovih prispevnih stopenj in daljšanju delovne dobe zaposlenih, sindikalna stran poudarja ravno nasprotno.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Blaž Cvar je za STA dejal, da se bodo zavzeli za izpolnitev izsledkov poročila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je med drugim poudarilo, da je treba začeti razmišljati o zniževanju prispevnih stopenj na plače zaposlenih v korist višjih neto plač.

"OECD priporoča, da zaradi tega, ker dlje živimo, razmišljamo tudi o daljšanju delovne dobe. To je žal kruta realnost, s katero se bomo morali soočiti, ne pa ravno nasprotno, da ohranjamo delovno dobo v obstoječih letih in da samo zvišujemo prispevne stopnje" je ocenil Cvar pred začetkom.

Sindikati: 'Ne pristajamo podaljšanje delovne dobe'

Sindikalna stran pa si predvsem želi, da se zaposlenih ne bi pretirano dodatno obremenjevalo. "Zelo jasno smo že povedali, da ne pristajamo na nobeno podaljšanje delovne dobe, hkrati je pa za nas izjemno pomembno, kakšna bo realna pokojnina, ki jo bodo ljudje, ki so pošteno delali 40 let, prejemali," je za STA povedal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Ob tem je znova poudaril, da delodajalci v Sloveniji glede prispevkov že zdaj prispevajo bistveno manj, kot je to v večini evropskih držav. "Ta vrzel, ki nastaja prav zaradi tega manjšega prispevka delodajalcev, ki je nenormalen za evropske razmere, se pozna in to bo tudi ena od točk, ki jo bomo sindikati poskušali odpreti," je napovedal.

Med glavnimi temami današnjega srečanja socialnih partnerjev je tudi zaposlovanje tujih delavcev in znotraj tega področja tudi predlog interventnega zakona, s katerim želi vlada razbremeniti zaposlene na upravnih enotah.

Kakšna so izhodišča pokojninske reforme?

Vlada bi v skladu z izhodišči za pokojninsko reformo od leta 2028 višala starostno mejo za upokojitev, ki bi za 40 let dela leta 2035 znašala 62 let in za tiste z manj delovne dobe 67 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove bi bilo daljše, odmerni odstotek pa višji. 

Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje katerih koli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja, bi se po izhodiščih od leta 2028 sčasoma podaljševalo z zdajšnjih katerih koli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja na 40 (najboljših) let. Pri tem bi izločili pet najslabših let, ki so lahko katera koli, ne pa nujno zaporedna.

V pokojninsko osnovo bi se tako upoštevali vsi dohodki, na podlagi katerih je bila oseba zavarovana in od katerih so bili plačani prispevki.

Ker daljše referenčno obdobje v splošnem pomeni nižjo povprečno osnovo za odmero pokojnine, želi vlada to nadoknaditi z dvigom odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove. Za 40 let pokojninske dobe zdaj znaša 63,5 odstotka, od leta 2028 pa bi se postopoma zviševal za 0,25 odstotne točke in v ciljnem letu 2035 dosegel 65,5 odstotka.

Nov pokojninski sistem bi moral veljati že z začetkom leta 2025, saj je bil to pogoj za prejem denarja iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji covida.