Več scenarijev pokojninske reforme: Bomo delali do 67. leta?

Bodo zaposleni delali do 67. leta? To je namreč eden od predlogov v izhodiščih za reformo pokojninskega sistema, ki jo mora Slovenija izvesti do začetka leta 2025. Vendar pogajanja med socialnimi partnerji trenutno ne potekajo.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je minuli teden na konferenci o prihodnosti pokojninskega sistema v organizaciji Pokojninske družbe A predstavil nekaj izhodišč za spremembo pokojninske zakonodaje. Med njimi je tudi možnost postopnega zvišanja upokojitvene starosti s 65 na 67 let in zvišanje odmernega odstotka za izračun pokojnine z zdajšnjih 63,5 na 68 odstotkov.

GZS: Izhodišča so dobro pripravljena, pogovori ne potekajo

Kako daleč je postopek sprejemanja pokojninske reforme? "Trenutno socialni dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta ne poteka, zato tudi obravnave pokojninske reforme med socialnimi partnerji ni. Kot predstavniki delodajalcev bi si sicer želeli biti vključeni v pripravo tako pokojninske kot drugih ključnih reform," je sporočil Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

 

 

Pri GZS pravijo, da je stanje slovenske pokojninske blagajne dobro, v zadnjih desetih letih se je celo nekoliko izboljšalo, saj se  povečuje povprečno letno število vplačnikov za okoli 15 tisoč.

"Demografske težave se delno kompenzirajo s priseljevanjem. S pokojninsko reformo se sicer ne bi mudilo, vendar smo prek načrta za obnovo in okrevanje zavezani, da jo izpeljemo do 1. januarja 2025. V celoti naj bi stopila v veljavo do leta 2028," pravi Gorenšček. "Iz dosedanjih razprav je mogoče sklepati, da zakonodajalec namerava zvišati tako upokojitveno starost kot prispevno stopnjo. Zadnje za delodajalce ni sprejemljivo." Izhodišča za pokojninsko reformo so po mnenju GZS dobro pripravljena in so lahko osnova za nadaljnjo razpravo.

Ministrstvo: Dvig starosti za upokojitev ključna za vzdržnost sistema

Osnutek izhodišč za pripravo pokojninske reforme, ki smo ga pridobili in je bil spomladi prvič predstavljen socialnim partnerjem, predvideva več možnosti.

Ena od različic predvideva dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let ter s 65 na 67 leta za tiste, ki v tej starosti nimajo dopolnjenih 40 let delovne dobe. V tem primeru bi se odmerni odstotki za izračun pokojninske osnove dvignili na 68 odstotkov. Zvišanje starosti bi se začelo postopoma uvajati od leta 2028, starostna meja pa bi se dvigovala za tri mesece na leto, tako da bi ciljno starost dosegli leta 2035.

Ne glede na dvig zakonsko določene upokojitvene starosti bi se večina zavarovancev še vedno upokojevala v mlajših letih, saj bi že prej dosegli zahtevano delovno dobo, piše v izhodiščih reforme. Z dvigom starosti na 67 let bi zajeli zavarovance, ki ne bodo dosegli polne pokojninske dobe in jim s tem, ko bodo delali dlje, dvignili višino pokojnine in s tem socialno varnost. "Dvig upokojitvene starosti je ključen za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. S kasnejšim vstopom na trg delovne sile se upokojitvena starost sicer že sama po sebi poviša," piše v dokumentu ministrstva za delo.

Državni sekretar Igor Feketija je sicer poleti v pogovoru za Bloomberg Adria glede dviga upokojitvene starosti povedal, da je "siljenje ljudi, da delajo krepko dlje kot do 65. leta, lahko kruto." "Vsekakor pa kaže to spodbujati pri tistih, ki so tega sposobni, predvsem pa poskrbeti, da bo čim več ljudi lahko delalo dlje," je povedal Feketija.

Izenačitev odstotkov za prispevke pomeni dvig za delodajalce

Ministrstvo za delo v izhodiščih pokojninske reforme predvideva tudi zvišanje zavarovalnih osnov za podjetnike s 75 na 86 odstotkov. Dohodkovna osnova za izračun prispevkov je pri samozaposlenih nižja kot pri zaposlenih z enakimi prihodki, kar prinaša neenako obravnavo enih in drugih ter nižje pokojnine samozaposlenim pri upokojitvi. Za uskladitev prispevkov OECD priporoča postavitev prispevne osnove pri 86 odstotkih, navajajo avtorji predloga sprememb pokojninske reforme.

Predlog reforme omenja tudi izenačitev odstotka, ki ga za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujeta delodajalec in zaposleni. Zdaj delavec plačuje 15,5 odstotka, delodajalec pa 8,85 odstotka. Po novem bi vsaka stran plačala 12,175 ali po drugi različici 13 odstotkov, kar pomeni, da bi se prispevki za zaposlenega znižali, za delodajalce pa zvišali. Sprememba bi bila postopna in bi se dokončno uveljavila leta 2030, piše v predlogu. Ta rešitev za delodajalce, kot so je sporočil Mitja Gorenšček iz GZS, ni sprejemljiva.

Dr. Mitja Čok z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je na omenjeni razpravi o prihodnosti pokojninskega sistema v Sloveniji opozoril, da imamo že danes v Sloveniji efektivno prispevno stopnjo (delež prihodka, namenjen prispevkom za socialno varnost) skoraj 40 odstotkov. Prihodnje leto bodo plače obremenjene še z novim obveznim zdravstvenim prispevkom 35 evrov, leta 2025 pa še s prispevkom za dolgotrajno oskrbo. S tem bomo po obremenitvi dela spet zasedli prvo mesto v EU.

Drugi steber bi izločili iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Predlog pokojninske reforme obravnava tudi možnost postopnega podaljšanja obdobja za izračun pokojnine s sedanjih 24 let na 40 najboljših let z izločitvijo petih najslabših let ali po drugi različici na 30 najboljših let z izločitvijo treh najslabših let.

Ministrstvo za delo predlaga še, da bi se drugi pokojninski steber obravnaval v ločenem zakonu, medtem ko ga zdaj ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) skupaj s prvim stebrom. S tem bi se povečala možnost fleksibilnejšega spreminjanja tega področja in bi lažje sledila potrebam, ugotovljenim v praksi.

"Glede na to, da je dodatno pokojninsko zavarovanje vezano tudi na ureditev kapitalskih trgov, ki je deležna hitrega razvoja, se v praksi kažejo pomanjkljivosti ureditve dodatnega pokojninskega zavarovanja v splošnem zakonu, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje," predlagano spremembo utemeljujejo na ministrstvu za delo.

Pokojnine bodo naslednje leto višje za 8,2 odstotka

V skladu s formulo usklajevanja pokojnin z rastjo življenjskih potrebščin in rastjo povprečne bruto plače se bodo pokojnine v prihodnjem letu povišale za 8,2 odstotka. Poročali smo, da je minister Luka Mesec uskladitev napovedal že januarja prihodnje leto.

Z ministrstva za delo so za Bloomberg Adria sporočili, da bo na leto za uskladitev treba nameniti več kot 550 milijonov evrov, na mesec pa blizu 46 milijonov evrov.

Lani je bila povprečna starostna pokojnina 822,45 evrov, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V povprečju je moški prejel 803,60 evra, ženska pa 841,70 evra. Lani je zavod za pokojnine plačal 5,6 milijarde evrov, iz proračuna pa je prejel 1,1 milijarde evrov transfernih prihodkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar