Lani nekoliko manj bolniških, a vlada priznava, da je težava velika

Dolgoletni trend naraščanja povprečnega števila dni odsotnosti zaposlenih z dela zaradi bolezni se je lani nekoliko obrnil. V povprečju je zaposleni lani preživel na bolniškem dopustu 19,13 dneva. Ta vrednost je na ravni povprečne bolniške odsotnosti iz leta 2021 (19,18 dneva), medtem ko je številka v letu 2022 znašala rekordnih 21,58 dni.

Padec je povezan z zmanjšanjem obsega izolacij

Kot kažejo podrobnejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je padec povprečja predvsem posledica padca števila bolniških odsotnosti v skupini infekcijskih in parazitarnih bolezni, kamor je uvrščena tudi okužba s koronavirusom.

Kljub padcu leta 2023 glede na leto 2022 je trend odsotnosti z dela zaradi bolezni še vedno naraščajoč. Na prvem mestu po številu dni odsotnosti so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva; z izjemo leta 2022, ko je na prvo mesto skočila omenjena skupina infekcijskih in parazitarnih bolezni. V opaznem trendu naraščanja so tudi duševne bolezni.

Kot smo poročali, želi ministrstvo za delo problem obolenj mišic in skeleta zmanjšati tudi z novim pravilnikom o ročnem premeščanju bremen, ki je začel veljati z avgustom.

Lani izgubljenih 15,3 milijona delovnih dni

Tako duševne bolezni kot bolezni mišično-skeletnega sistema so povezane s sodobnim načinom življenja in dela in staranjem prebivalstva. "Z naraščanjem deleža starejšega prebivalstva in debelosti ter z upadanjem telesne aktivnosti se bo še izraziteje povečal vpliv te skupine zdravstvenih težav na posameznika in družbo," so na posledice bolezni mišično-skeletnega sistema opozorili pri NIJZ.

Po podatkih NIJZ je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo v Sloveniji v letu 2023 izgubljenih skupaj 15,3 milijona delovnih dni, kar je kar 11-odstotni padec glede na leto 2022 (17,2 milijona izgubljenih delovnih dni). "Trend je spodbuden, vendar je delež izgubljenih delovnih dni še vedno močno nad stanjem v zadnjem predkovidnem letu 2019," so v poročilu za lansko leto zapisali pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

 

 

Glavni razlog tako za upad števila izgubljenih delovnih dni kot za zmanjšanje stopnje absentizma je bistven upad števila bolniških zaradi izolacije zaradi covida v letu 2023, navaja ZZZS. Zaradi izolacije je bili je v letu 2022 skupaj več kot dva milijona izgubljenih delovnih dni. ZZZS je lani za nadomestila za plače zaposlenim na bolniški odsotnosti izplačal 607 milijonov evrov.

Največ bolniških v Pomurju in na Koroškem

Podrobnejši pogled po regijah pokaže, da se je število "izgubljenih" dni zaradi bolniške odsotnosti v zadnjih sedmih letih povečalo v vseh regijah, vendar zelo neenakomerno. Najbolj se je povišala na Gorenjskem, za 73 odstotkov (iz povprečno 11 na 19 dni na zaposlenega), najmanj pa na Podravskem, za 27,5 odstotka, iz 14,9 na 19 dni odsotnosti na leto. Največ dni so sicer lani na bolniški odsotnosti preživeli prebivalci Pomurske (24,2 dneva) in Koroške regije (23,5 dneva), najmanj pa prebivalci Osrednjeslovenske regije (17,1 dneva).

 

 

Težave naraščajočega absentizma se zaveda tudi vlada; na predlog ministrstva za zdravje je vlada konec julija sprejela izhodišča zakona o Inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti.

"Zakon bo naslovil naraščajoči absentizem, torej odsotnost z dela zaradi bolniških, izboljšal ohranjanje zmožnosti za delo in poenotil kriterije za ocenjevanje slednjega," so zapisali pri vladnem uradu za komuniciranje (Ukom). Podrobnejših informacij o izhodiščih za pripravo zakona iz Ukoma in ministrstva za zdravje za Bloomberg Adria niso poslali.

Na težavo dolgotrajnih bolniških odsotnosti, pomanjkanja izvedencev za ocenjevanje zmožnosti za delo oziroma izpolnjevanje kriterijev za invalidsko upokojitev je v pogovoru za Bloomberg Adria opozoril tudi direktor ZPIZ Marijan Papež.

"Zelo težko je nekoga poklicno rehabilitirati, potem ko je dve leti na bolniško odsoten. V tem sklopu bo potrebna tudi sprememba zdravstvenega zavarovanja, trga dela, sistema varstva pri delu. Da tisti, ki je bolan, začne čim prej delati," je povedal Marijan Papež.

 

 

Slovenija je poleg Bolgarije edina država v EU, ki nima omejitve bolniškega staleža, je povedal direktor ZPIZ. "Imamo primer tudi 12 let trajajoče bolniške, veliko posameznikov je na bolniški tri, tudi pet let. Kar ni normalno. Nekdo, ki je toliko časa na bolniški, ima za cilj samo še to, da mu ne bo več treba delati," je še povedal Papež.

Delodajalci: Težava je zelo resna

Na težavo zdravstvenega absentizma opozarjajo tudi delodajalci, ki med drugim pričakujejo večji nadzor nad bolniškimi odsotnostmi. Absentizem za gospodarstvo predstavlja resno težavo tako s finančnega stališča kot tudi z vidika organizacije delovnih procesov, so zapisali v javnem pismu. Odsotnost zaposlenih iz zdravstvenih razlogov ima izrazito negativne posledice tako za delavce in delodajalce kot za sam sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja ter na splošno ekonomsko stanje države, so zapisali delodajalci.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar