Večletne bolniške odsotnosti najpogosteje zaradi kostno-mišičnih obolenj

Absentizem, odsotnost z delovnega mesta zaradi bolniškega dopusta, tako zdravstveno blagajno kot tudi delodajalce vsako leto staneta več. Kot smo poročali, je bilo lani zaradi bolniške odsotnosti pri zaposlenih delavcih izgubljenih 20,5 milijona koledarskih dni, vsak zaposleni je bil v povprečju nezmožen za delo 21,6 dneva, kar pomeni 5,9 odstotka izgubljenih koledarskih dni v letu 2022.

Podrobnejši podatki kažejo, da je bilo v letu 2020 med zaključenimi primeri bolniške odsotnosti kar 7,3 odstotka takih, ki so trajale več kot 31 dni. V tem primeru je strošek plačila zaposlenega z delodajalca prešel na zdravstveno zavarovalnico. V letu 2020 se je delež bolniških odsotnosti, ki so trajale več kot 31 koledarskih dni, nekoliko povečal, so za Bloomberg Adria pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

V prejšnjih štirih letih je več kot 31 koledarskih dni trajalo povprečno med 6,6 in 6,9 odstotka primerov bolniške odsotnosti. "Absentizem ni nekaj, kar bi premagali s čarobno paličico. Potrebujemo sistemske ukrepe, tudi na ravni zavarovalnice, da postavimo pravila, koliko časa je nekdo lahko v bolniškem staležu. A potem moramo poskrbeti za tiste, ki dalj časa niso sposobni delati," je za Bloomberg Adria pred časom dejala predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Pri nas namreč trajanje bolniške odsotnosti ni navzgor omejeno.

Da bi rešili te težave, bodo potrebne strukturne spremembe, je prepričana Dodič Fikfak. Poleg ureditve dolžine bolniškega dopusta je treba uvesti hitrejši način vračanja na delo, pri čemer pa bomo morali biti prožnejši. "Vsi z zlomljeno roko ne potrebujemo enako dolgega bolniškega staleža. Če delaš za tekočim trakom, to potrebuješ, če pa opravljaš intelektualno delo, to ni nujno," je orisala primer Dodič Fikfak.

Tudi več kot osem let

Na NIJZ podrobneje spremljajo zaključene primere bolniške odsotnosti. V letu 2020 se je zaključilo 29 bolniških odsotnosti, ki so trajale več kot 8 let. Zavarovanci so bili obeh spolov in iz vseh regij razen goriške, obalno-kraške in primorsko-notranjske statistične regije, pojasnjujejo na NIJZ.

Delež bolniškega dopusta, ki odpade na primere bolniške odsotnosti, daljše od enega leta, se v zadnjih letih povečuje. Največ takšnih primerov je zaradi bolezni kostno-mišičnega sistema ter poškodb, sledijo rakave bolezni in srčno-žilne bolezni, nato pa sledijo duševne in vedenjske motnje. Skupaj je bilo leta 2020 zaključenih 6251 primerov, ki so trajali več kot eno leto. Ta številka je precej manjša kot pred leti. Za primerjavo: v letu je bilo takšnih primerov zaključenih bolniških, ki so bile daljše kot leto dni, nekaj manj kot 3600.

Na nacionalnem inštitutu pa spremljajo tudi podatke o kopičenju primerov bolniške odsotnosti. Podatki za leto 2021 kažejo, da je pri zaposlenem, ki nastopi bolniško odsotnost, sedemodstotno tveganje, da bo njegova odsotnost trajala dlje kot 30 dni.