Nisem dobil izplačanega regresa. Kaj zdaj?

Regres za marsikaterega delavca predstavlja zelo pomemben dohodek, brez katerega si ne bi mogel privoščiti dopusta, ali pa bi si ga težko privoščil. Zaradi tega velja, da za delodajalca predstavlja pomembno ne samo pravne, ampak tudi moralne zaveze. Ta bi moral biti že plačan do 1. julija letos, toda, kaj, če ni bil? Kaj lahko storimo?

Pravna podlaga za izplačilo regresa

V slovenski zakonodaji je pravica do regresa določena v 131. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), v skladu, s katerim je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust, in sicer najmanj v višini minimalne plače. Letos je to v višini 1.253,90 evrov. 

Regres mu mora izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, pri čemer se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Takšen, recimo mu "zamudni regres", lahko izplačan le pod pogojem, da je ta možnost predvidena v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti in ne zadošča, da se o tem delodajalec in delavec dogovorita v pogodbi o zaposlitvi ali kako drugače.

Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Če pa ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Kaj pa, če delodajalec zamuja z izplačilom regresa?

Delavec bi moral regres prejeti na svoj račun najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Vendar se v nekaterih primerih zgodi, da delodajalec z izplačilom regresa zamuja, čemur lahko botrujejo številni (upravičeni ali neupravičeni) razlogi. V nekaterih primerih je zamuda pri izplačilu upravičena, in sicer v primeru, ko se delodajalec sooča s težavami, povezanimi z nelikvidnostjo in pod dodatnim pogojem, da je zamuda predvidena v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. V tem primeru delavec neizplačilu ne more uspešno pravno ugovarjati, ampak mora počakati na izplačilo, a najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

V tem primeru delodajalec mora svojo nelikvidnost tudi izkazati in dokazati z ustreznimi dokumenti.

Kako lahko delavec ukrepa v primeru, če zamuda ni upravičena?

V tem primeru naj delavec na neizplačilo regresa delodajalca izrecno (pisno ali z elektronsko pošto) opozori. Pisno opozorilo sicer ni obvezno, je pa smiselno in praktično, saj pripomore k bolj učinkovitemu reševanju zadeve.

Depositphotos

 

Možnost vložitve tožbe

V primeru, če se izkaže, da delodajalec regresa nima namena plačati, ali, če ignorira delavčeva opozorila, lahko delavec doseže njegovo izplačilo tako, da zoper delodajalca vloži tožbo na Delovnem sodišču RS.

Sodišča o tovrstnih tožbah odločajo dokaj hitro in v primeru, da so le-te upravičene, izdajo sodbo, na osnovi katere lahko delavci predlagajo izvršbo oziroma sodno izterjavo. Ker gre za pravno precej specifične postopke, se delavcem priporoča, da najamejo ustreznega pravnika oziroma odvetnika, ali pa - v primerih, če za to izpolnjujejo pogoje - zaprosijo za brezplačno pravno pomoč.

Hitrejša možnost - plačilna lista

V primeru, da delodajalec delavcu izdal plačilno listo, na kateri je obračunal regres, ki pa ga potem ni izplačal, lahko taka plačilna lista, predstavlja verodostojno listino, na osnovi katere lahko delavci vložijo neposredno izvršbo zoper delodajalca, in tako precej hitreje dosežejo izplačilo regresa.

Če delodajalec plačilne liste ni izdal, se priporoča, da ga delavec pozove, naj to nemudoma stori.

Globa, ki lahko doleti delodajalca

Nespoštovanje pravil glede izplačila regresa lahko delodajalca drago stane, inšpekcijske službe pa so precej občutljive na tovrstne kršitve in jih precej pogosto nadzirajo. Delodajalca se lahko namreč v primeru kršitev kaznuje z globo od 3.000 pa vse do 20.000 evrov. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar