Hitrejše zaposlovanje tujcev, število dovoljenj pa stagnira. Zakaj?

Ob polletju je bilo izdanih nekaj manj kot 8.500 delovnih dovoljenj za tujce, kar je na ravni iz lanskega leta, a občutno manj kot v letih 2021 in 2022, kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje (ZRSZ). Kljub dvema zakonoma, ki naj bi prinesla hitrejše zaposlovanje tujcev, se število veljavnih dovoljenj letos celo znižuje. Poglejmo, zakaj.

Skupni obseg vlog za delovna dovoljenja in soglasja k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo se je lani ter v prvi polovici letošnjega leta nekoliko zmanjšal. "To je gotovo posledica težav delodajalcev zaradi lanskoletnih poplav in predvsem spremembe zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Ta za zaposlitev tujcev, ki se nameravajo zaposliti pri delodajalcih s področja javnega sektorja, ki izvajajo zdravstveno dejavnost in institucionalno varstvo, ne zahteva več pridobitve soglasja oziroma delovnega dovoljenja," pojasnjujejo na ZRSZ.

S to spremembo ZRSZ pri postopkih zaposlovanja tujcev pri delodajalcih javnega sektorja, ki izvajajo zdravstveno dejavnost, in domovih starejših občanov, kjer so največje potrebe po delavcih, ne izdaja več soglasij oziroma delovnih dovoljenj. "Tako nimamo podatkov o obsegu tovrstnih zaposlitev," pojasnjujejo.

Kot so ob sprejemanju omenjenega zakona konec marca pojasnili na ministrstvu, so postopki na ZRSZ zahtevni zaradi ugotavljanja izobrazbe, jezikovnega znanja in usposobljenosti tujcev, "zato se za tujce, ki se bodo zaposlovali v državnem oziroma javnem sektorju novela zakona ne uporablja". 

Koliko dovoljenj je bilo izdanih za zaposlovanje tujcev v javnem sektorju?

Kljub temu je tudi za zaposlitev tujcev pri teh delodajalcih obvezna pridobitev enotnega dovoljenja, ki ga izdajajo upravne enote. Zanimalo nas je torej, koliko dovoljenj je bilo letos že izdanih tujim delavcem v javnem sektorju. Kot kaže, za zdaj teh podatkov ne zbira nihče. Na ZRSZ so nas napotili na ministrstvo za javno upravo, saj naj bi bilo po njihovih besedah podatke o obsegu zaposlitev tujcev mogoče pridobiti na upravnih enotah.

"Teh podatkov nimamo oziroma jih ne zbiramo," pa so nam odgovorili na ministrstvu za javno upravo. "Verjetno jih imajo pri posameznem izvajalcu – zaposlovalcu," so še dodali. Ob tem so predlagali, da preverimo še na ministrstvo za notranje zadeve, ali so mogoče ta dovoljenja informacijsko označena znotraj registra tujcev. Tudi od tam smo prejeli negativen odgovor.

Obrnili smo se še na zdravniško zbornico, kjer so sporočili, da je bilo prvega avgusta lani registriranih 585 zdravnikov tujih državljanov zaposlenih v javni zdravstveni službi. Novi podatki bodo na voljo spet 1. avgusta.

Kot sicer kažejo podatki ZRSZ za pretekla leta, je zaposlitev tujcev v javni upravi in zdravstvu skoraj najmanj med vsemi – zgolj nekaj deset ne leto. V prvem četrtletju letos je bilo izdanih 43 dovoljenj za zaposlitev tujcev v zdravstvu in socialnem varstvu, kažejo podrobni podatki. Največ tujcev se sicer že vrsto let zapored zaposluje v predelovalnih dejavnostih. Junija se je tam zaposlila petina vseh.

Stavka na upravnih enotah prinesla optimizacijo

Državni zbor je sredi julija po nujnem postopku sprejel zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, ki odpravlja krajevno pristojnost pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem in poenostavlja zaposlovanje. S tem naj bi razbremenili najbolj obremenjene upravne enote. Spomnimo, zaposleni na upravnih enotah so zaradi preobremenjenosti tudi stavkali.

Tujci so namreč vloge za enotno dovoljenje za bivanje in delo doslej lahko oddali le na tisti upravni enoti, pod katero spada naslov njihovega bivališča oziroma delodajalca, zdaj pa bodo to lahko naredili tudi drugod po državi.

Druga rešitev iz interventnega zakona pa se nanaša na pospešitev postopkov za pridobivanje dovoljenj za tujce. Delo v Sloveniji bi lahko začeli takoj po pridobitvi začasnega dovoljenja, kar pomeni, da jim ne bi bilo treba čakati na zaključek postopka na upravni enoti.

Prevladujejo delavci iz BiH in Hrvati

Glede državljanstva tujcev, ki delajo pri nas, ni večjih presenečenj. Med slabimi 8.500 izdanimi dovoljenji za delo jih je dobrih 6.500 prejelo državljanov BiH, ki so daleč na prvem mestu. Po številu izdanih dovoljenj za delo nato sledijo državljani Srbije, za njihove državljane je bilo lani izdanih 1.892 dovoljenj.

Na zavodu pa vodijo tudi statistiko državljanov Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice, ki so se zaposlili pri nas. Tam prevladujejo Hrvati, saj se jih je letos pri nas zaposlilo slabih 2.300 tisoč oziroma polovica vseh. Po številu jim sledijo Bolgari, pri nas se jih je lani zaposlilo 1.239. Delavcev iz drugih držav po tej statistiki je občutno manj.

Pri južnih sosedih se je število tujih delavcev podvojilo

Približno vsak deseti delavec na Hrvaškem je tujec, trend pa se pospešuje. Število izdanih delovnih dovoljenj za tuje delavce se je v zadnjih dveh letih podvojilo. Še naprej prednjačijo delavci iz sosednjih držav. Leta 2023 so imeli 28 tisoč delavcev iz BiH, 24 tisoč iz Srbije, 23 tisoč iz Nepala in 15.600 iz Indije.

"Čeprav se je število delovnih dovoljenj za tujce podvojilo, to ne pomeni, da jih je na našem trgu toliko, ampak je treba to številko primerjati s številom tistih, ki so prijavljeni na hrvaškem zavodu za pokojninsko zavarovanje. Da prejemajo plačo in so zanje plačani prispevki, in ta številka se giblje okoli 110 tisoč," je za sestrski portal pojasnila direktorica HUP združenja malih in srednje velikih podjetnikov Anny Brusić. 

Samo lani so pri naših južnih sosedih izdanih okoli 172.499 dovoljenj za tuje delavce. Ta številka se je od leta 2021 podvojila, po ocenah hrvaškega združenja delodajalcev pa bi lahko bil do leta 2030 vsak četrti delavec na Hrvaškem tujec.

S pomočjo Ivana Vrdoljaka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar