Mervar, Eles: Za večino družb dražja elektrika ni razlog slabšega poslovanja

Slovenija se je v 2023 lahko pohvalila z enimi najnižjih cen električne energije v Evropski uniji (EU). To kažejo rezultati raziskave, ki jo je opravil Aleksander Mervar, direktor Elesa. Pri gospodinjskih odjemalcih, kjer so bile končne cene električne energije v EU za 48,5 odstotka višje, v Nemčiji za 113,32 odstotka višje, v sosednjih državah pa za 18,73 odstotka višje kot v Sloveniji. Kot ugotavlja, so imeli vladni ukrepi od julija 2022 dalje občutne učinke pri gospodinjskih odjemalcih.

Vladni ukrepi so nanašali tudi na male poslovne odjemalce. V primerjavi s slovenskimi so bile cene za te odjemalce v EU27 višje za 14 odstotkov, v Nemčiji za 24 odstotkov, povprečje sosednjih držav je bilo višje za 29 odstotkov. '' Vse to je v večji meri rezultat vladnih ukrepov.''

Gospodinjstva z osmo najnižjo ceno

Gospodinjstva so imela osmo najnižjo končno ceno električne energije v EU27 in tretjo najnižjo v primerjavi s sosednjimi državami za Hrvaško in Madžarsko. Primerjava končnih cen električne energije za gospodinjski odjem glede na bruto domači proizvod (BDP) po standardu kupne moči pa kaže, da je imelo sedem držav z nižjim BDP kot Slovenija višje končne cene. V Sloveniji so gospodinjstva imela šeste najnižje cene električne energije v EU27.

Daleč najnižje cene so imeli na Madžarskem in v Bolgariji, najvišje pa v Nemčiji. Med državami z najvišjimi cenami so še Belgija, Italija, Ciper in Danska.

Negospodinjski odjemalci

Končne cene za negospodinjske odjemalce so bile za 1,08 odstotka višje od povprečja EU ter za 4,88 odstotka nižje kot v Nemčiji, za 19,01 odstotka nižje od povprečja sosednjih držav in za 32,76 odstotka nižje kot na Madžarskem. Med državami EU27 je Slovenija v tej primerjavi v zlati sredini - na 14. mestu. Cene za negospodinjske odjemalce so bile za tiste z letno porabo do 20 pa do 1.999 megavatnih ur nižje od povprečja EU. Pri slovenskih odjemalcih z letno porabo nad 2.000 megavatnih ur pa so bile cene višje od povprečja.

Pri omrežninah podatki kažejo, da so imeli negospodinjski porabniki drugo najnižjo omrežnino, gospodinjski pa osmo najnižjo v EU. Omrežnina za negospodinjske porabnike EU je bila za 58 odstotkov višja, za gospodinjske pa 32 odstotkov višja kot v Sloveniji. Nizka omrežnina je posledica ukrepov, ki so jih sprejeli v okviru krizne skupine. Omrežnina je ostala nespremenjena zaradi visokih prihodkov, ki jih je Eles dosegel na avkcijah za čezmejne prenosne kapacitete. Zaradi 170-milijonske dokapitalizacije Elesa s strani Vlade, pa so nizke ostal tarife za uporabo omrežja, še piše Mervar.

Višje cene energije niso bile krive za slabše poslovanje

Stroški porabljene električne energije so bili v 2023 nižji za 23,9 milijona evrov, kar je 5,95 odstotka. Povprečni strošek na porabljeno megavatno uro je bil leta 2023 za 2,24 odstotka večji kot v predhodnem letu. Delež stroškov električne energije v prihodkih iz poslovanja je leta 2021 znašal 1,48 odstotka, leta 2022 2,55 odstotka, v letu 2023 pa 2,63 odstotka. Prihodki iz poslovanja 56 največjih porabnikov elektrike v državi so v 2022 zrasli za 13,22 odstotka. Za leto 2023 pa Mervar ocenjuje, da bodo višji za 3,37 odstotka glede na leto 2021.

Ob upoštevanju rasti prihodkov in vpliva na konkurenčnost podjetij še piše, da so zanemarljivi. ''Za večino analiziranih družb višje cene električne energije niso razlog morebitnega nižjega obsega poslovanja in slabših poslovnih izidov,'' zaključuje Mervar. Nedavne izjave predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) o nevzdržnih stroških energentov in energije pravi, da so v večini primerov izkrivljene in ne temeljijo na realnem stanju.