E-pismo: Se zelen prehod barva v rdečega?

Še vedno duhove buri novo obračunavanje omrežnin. Časovno gledano uveljavitev novega obračunavanja tik pred zimo res ni bila najboljša. Veliko bolje bi bilo začeti aprila ali maja, ko bi bili računi nižji. Plačevanje tarif bi moralo odražati stroške. ''Da vsak plača za omrežje, kolikor ga uporablja oziroma obremenjuje,'' kot je povedala Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Treba pa bo počakati še vsaj pol leta, da bomo tudi v praksi videli, kakšen bo učinek novega obračunavanja omrežnine. Bo strošek na letni ravni res nižji?

Vlada je pritiskala na agencijo, ki bi morala biti neodvisna. Posredovati je morala Evropska komisija.

Robert Golob je še decembra pozval Agencijo Republike Slovenije za energijo, da s prvim februarjem uvede stari sistem omrežnine. Pobral bi višje omrežnine, potem pa bi tik pred znižanjem računov spet uvedel stari način obračunavanja, ki bi poleti pomenil višje stare omrežnine. K sreči sprememba čez noč ni možna. Direktor Elesa Aleksander Mervar je poudaril, da se do prvega februarja ni mogoče vrniti na star sistem obračunavanja omrežnin. Na to so opozarjali tudi na Agenciji za energijo.

Minister brez resorja Matej Arčon in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (Mope) sta se zavzela za premožne, ki plačujejo premalo. 'Obubožana' gospodinjstva, ki so na svoje hiše namestila 15 tisoč evrov in več vredne sončne elektrarne, 40 tisoč evrov odštela za električne avtomobile in osem tisoč evrov za toplotno črpalko, prejela obilne subvencije, zdaj pa ne bi plačevati višjega računa za elektriko?

Kot je še povedal Mervar: ''Vsak naj plača toliko za omrežje, kot ga koristi.''  

STA

Večja težava, o kateri ob omrežninski aferi nihče ne govori je, da je to šele začetek. ''Če je nekontrolirane proizvodnje energije (obnovljivih virov) v energetskem sistemu malo, to ni noben težava, ker drugi kompenzirajo. Ko pa je delež večji, tipična meja, kjer se produkcija energije približa tretjini, tam imajo štalo. Približno 20 odstotkov je meja, kjer začnejo stroški v sistemu zaradi nekontrolirane proizvodnje blazno naraščati,'' je v pogovoru pred dobrim letom razlagal Rafael Mihalič, profesor na Fakulteti za elektrotehniko. ''Potem postanejo stroški proizvodnje minorni, proti stroškom, ki jih moraš vložiti v sistem, da se prilagodi porabi,'' je še razlagal.

To pomeni, da se z naraščanjem deleža obnovljivih virov energije višajo naložbe, potrebne za nadgradnjo omrežja. Ključno je, da se uredi pravično plačevanje omrežja po njegovi uporabi, še preden se začne eksponentna rast potrebnih naložb v omrežje. Poglejte v Nemčijo, kakšne so cene električne energije, ko se obnovljivi viri spodbujajo še bolj agresivno in je njihov delež v proizvodnji električne energije še višji. V Nemčiji kilovatna ura stane 39,5 centa v Sloveniji pa 20,8 centa, skoraj dvakrat več, kažejo podatki Eurostata.

Vgradnja strešne sončne elektrarne bo v Evropski uniji (EU) z letom 2026 obvezna za vse nove javne in poslovne stavbe z uporabno tlorisno površino večjo od 250 kvadratnih metrov, z 2027 za vse obstoječe javne in poslovne stavbe z uporabno tlorisno površino nad 250 kvadratnimi metri ter leta 2029 za vse nove stanovanjske stavbe.

Za primerjavo. Kitajska je leta 2022 začela gradnjo dveh novih termoelektrarn vsak teden. V Sloveniji pa bomo zaradi uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaževanja okolja plačevali globe, če bomo ponoči pustili prižgano luč, je poročal Žurnal. Golob pravi, da je pomembno, kako se bomo znali pri razvoju samoomejiti.

Ob vsem skupaj se postavlja vprašanje, ali zeleni prehod postaja vse bolj rdeč - prehod na družbo popolnega nadzora, planskega gospodarstva in samoomejevanja razvoja?