Do konca februarja 500 vlog: Komu je sončna elektrarna še zanimiva?

Lani je distribucijski operater z električno energijo SODO prejel skoraj 48 tisoč vlog za izdajo soglasja za priključitev proizvodne naprave za samooskrbo, pri čemer so glavnino vlog prejeli v drugi polovici leta, ko se je vlagateljem mudilo zaradi ukinitve net meteringa. V prvih dveh mesecih letos pa je Eles, ki zaradi odločitve vlade o pripojitvi SODO po novem zbira vloge, prejel nekaj manj kot 500 vlog za izdajo soglasja, v enakem obdobju lani pa skoraj 4200. Za koga je postavitev sončne elektrarne danes zanimiva kljub ukinitvi ugodnejšega obračuna omrežnine?

"Do konca februarja so nekoliko več vlog podale pravne osebe. Predvsem je nekoliko večji interes pri lokalni skupnosti za namen skupnostnih samooskrb," so pojasnili na Elesu. Prav tako so za priključitev v shemo individualne samooskrbe nekoliko več vlog vložile pravnih oseb z večjo priključno močjo.

Ob tem je po njihovih besedah interes fizičnih oseb nekoliko manjši, so pa bile podane vloge za individualno samooskrbo in tudi za priključitev proizvodne naprave v kombinaciji s hranilnikom električne energije. "V prihodnje bo postavljenih več sončnih elektrarn v kombinaciji s hranilnikom električne energije, kar bo vplivalo tudi na odločitev o velikosti oziroma instalirani moči elektrarne. Več bo tudi uporabnikov, ki se bodo odločali za vključitev v skupnostne samooskrbe ali druge oblike energetskih skupnosti," napovedujejo na Elesu.

Interes za postavitev sončne elektrarne bo odvisen zlasti od gospodarnosti celotne naložbe v kombinaciji z ustreznimi spodbudami, dodajajo na Elesu, in ministrstvo je že lani napovedalo nove subvencije. "Ministrstvo pripravlja rešitev v okviru subvencije, kar naj bi naložbo v samooskrbno proizvodno napravo naredilo zanimivo vsaj toliko, kot je zdaj," je na dogodku Energetika in pravo novembra lani dejala državna sekretarka Tina Seršen z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Nov razpis za tiste, ki za soglasje zaprosili lani

Zdaj so subvencije z Eko sklada, ki jih je obravnaval do zdaj, že prenesli na Borzen, operaterja trga z elektriko, tam pa bo od 15. aprila mogoče pridobiti subvencijo projektov samooskrbnih sončnih elektrarn za fizične osebe, ki bodo priklopljene na način letnega obračuna (net metering).

Na ta javni poziv se torej lahko prijavijo vsi posamezniki, ki so soglasja za priklop pridobili do konca leta 2023, proizvodno napravo pa morajo postaviti do konca leta. Višina subvencije je enaka kot na prejšnjem pozivu, objavljenem decembra 2022, kjer pa je nepovratna finančna spodbuda kar za 70 odstotkov manjša glede na prejšnjo.

Tako kot pri prejšnjem pozivu je tudi po tem mogoče pridobiti nepovratna sredstva tudi za sončne elektrarne v kombinaciji s hranilniki električne energije, in sicer:

- 50 evrov za en kilovat inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo brez baterijskega hranilnika električne energije
- 500 evrov za en kilovat inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo z baterijskim hranilnikom električne energije

V obeh primerih velja, da subvencija ne more pomeniti več kot 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in za največ 80 odstotkov vsote priključnih moči odjemnih mest.

Letos zavrnjena slaba tretjina vlog

Od skoraj 48 tisoč prejetih vlog je bilo lani priključenih zgolj dobrih 19 tisoč proizvodnih naprav za samooskrbo, kažejo podatki Elesa. Lani je bila ob tem zavrnjena dobra četrtina vlog, izdanih soglasij pa je bil nekaj več kot 22 tisoč. V prvih dveh mesecih letos je bilo priključenih dodatnih 2.300 naprav, zavrnjena pa je bila slaba tretjina vlog za soglasje.

"Prehajamo v fazo, ko je delež zavrnjenih vlog za izdajo soglasij za priključitev samooskrbnih naprav začel naraščati, kar ni posledica zamud pri vlaganjih, temveč je obseg vlog in s tem priključevanje proizvodnih naprav začel presegati razpoložljivi obseg zmogljivosti v omrežju. To v posameznih delih omrežja že pomeni prenasičenost s proizvodnimi napravami," so pri Elesu zapisali v razvojni načrt distribucijskega omrežja.

Skoraj ni distribucijskega omrežja, ki bi lahko takoj in na vseh lokacijah zagotavljal vključitev novih proizvodnih naprav. "Zaradi množičnega priključevanja sončnih elektrarn v okviru samooskrbne sheme so se zavrnitve ali omejitve moči začele pojavljati leta 2019," pišejo pri Elesu.

Kje vse bo fotonapetostne naprave mogoče postaviti po novem?

Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), ki je začel veljati avgusta 2023, določa potencialna ter predpisana prednostna območja za fotonapetostne in vetrne naprave. V začetku aprila je vlada sprejela še uredbo, ki podrobneje ureja način ter pogoje za umestitev fotonapetostnih naprav.

Med drugim bi bila postavitev sončnih elektrarn ob nekaterih izjemah obvezna na objektih s strehami, večjimi od tisoč  kvadratnih metrov, kot smo že poročali. To bo veljalo le za tiste objekte, ki bodo imeli možnost priključitve fotovoltaične naprave na omrežje in ustrezno lego, ko gre za osončenje.

Umeščanje fotonapetostnih naprav je dopustno tudi na nepozidanih stavbnih zemljiščih, ki so namenjena poslovnim dejavnostim, vse dokler se ne izvede gradnja objektov na njih. Več o sami uredbi bo javnosti danes predstavil tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Kaj vse ureja omenjena uredba:

- V primeru obnove fotonapetostne naprave, za katero ni potreben dodaten prostor, projekt izvzame in presoja v predhodnem postopku ali v postopku presoje vplivov na okolje.

- Ni potrebna presoja vplivov na okolje za postavitev fotonapetostnih naprav na umetnih strukturah (ki niso umetne vodne površine in katerih glavni namen ni proizvodnja električne energije v fotonapetostnih napravah ali shranjevanje energije).

- Za naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje, ki jih lokalna skupnost lahko v prostorskem aktu dopusti na kmetijskih zemljiščih, se predlaga poimenovanje agrofotovoltaika. Pri agrofotovoltaiki gre za kombinirano uporabo enega in istega zemljišča za kmetijsko proizvodnjo kot primarno rabo in za proizvodnjo električne energije s pomočjo fotovoltaičnega sistema kot sekundarno rabo.

- Po novem se na kmetijskih objektih lahko postavijo fotonapetostne naprave, a le za potrebe obratovanja teh objektov.

- Urejajo se pogoji za postavitev agrofotovoltaike na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.

- Za postavitev agrofotovoltaike na kmetijskem zemljišču ne bo treba več pridobiti soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati konstrukcija agrofotovoltaike, so jasni in jih kmetijski inšpektorji preverjajo na terenu.