.webp){kind=icon}
Zavod RS za blagovne rezerve se redkokdaj znajde v središču pozornosti, a v kriznih časih se ljudje naenkrat zavemo njegovega obstoja. V času pandemije je bil v središču afere o nakupih zaščitne opreme, ker naj bi nekateri vplivni politiki vplivali na izide javnih razpisov zavoda. Danes, ko se spopadamo z inflacijo, energetsko krizo in svetovno prehransko negotovostjo, je zavod poklican za nakup zalog pšenice. Na zadnjem razpisu so je naročili 40 tisoč ton, ponudnikom pa ponujajo 310 evrov na tono.
Mandat zavoda je nakup blaga in vzdrževanje zalog, ki jih v petletnem načrtu opredeli vlada. "Zakon o blagovnih rezervah ima natančno določene surovine in artikle, ki jih mora obnavljati," je za Bloomberg Adria povedal agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. V socializmu je bila ta državna inštitucija del vojaškega sistema oziroma civilne zaščite, kakor jo razumemo tudi danes. V preteklosti je bil zavod dobro upravljan, a tudi drag za vzdrževanje. "V obdobju, ko ni bila potrebna nobena večja intervencija, je počasi izgubljal svoj pomen," pravi Kuhar.
Državne blagovne rezerve so sestavljene iz živil in neživilskih proizvodov. Med živili zavod hrani pšenico in proizvode iz pšenice (moka in testenine), koruzo, riž, rž, meso, mleko in mlečne izdelke (mleko v prahu, sir), sladkor, olje, vodo in sol. Med neživilskimi proizvodi so medicinski proizvodi (tako za človeško medicino kot veterinarstvo), naftni derivati za policijo in vojsko, maziva, utekočinjen naftni plin, proizvodi za osebno in kolektivno zaščito ter ostali proizvodi (npr. petrolej, peči za ogrevanje, sveče).
STA
Zaradi vojne v Ukrajini in ruske pomorske blokade v Črnem morju, ki zadržuje ukrajinske izvoze pšenice, se v svetu povečuje tveganje lakote in prehranske negotovosti. Slovenija pšenice ne uvaža iz Ukrajine ali Rusije, veliko je pridelamo kar sami. Kljub temu zavod vzdržuje rezerve te ključne prehranske surovine. "Trenutne zaloge pšenice v skladiščih Zavoda RS za blagovne rezerve zadoščajo za večmesečno preskrbo Slovenije v primeru, da bi se zaradi izrednih okoliščin morale pričeti sproščati državne blagovne rezerve," so pojasnili za Bloomberg Adria.
Zavod sledi vladnemu petletnemu načrtu, zaloge pa se dopolnjujejo po potrebi. Kmalu bodo objavili "javno naročilo za nabavo mesnih konzerv, pri neživilih pa za dopolnitev zalog medicinsko-tehničnih sredstev".
Poleg blagovnih rezerv zavod vzdržuje tudi obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov, s čimer je Slovenija začela leta 1999. Leta 2005 smo dosegli raven, ki jo določa evropska direktiva, tj. 90-dnevne obvezne zaloge; od takrat dalje to raven vzdržujemo vsako leto. "Zavod skladišči zaloge naftnih derivatov na različnih lokacijah po Sloveniji, del pa tudi v tujini," pravijo, natančne lokacije skladišč pa spadajo med tajne podatke.
Scenarijev, v katerih bi bili primorani poseči v skladišča zavoda za blagovne rezerve, si ne želimo. "Strateške rezerve se lahko začnejo uporabljati na podlagi sklepa vlade v kriznih razmerah, kot so tržno neravnovesje, naravne nesreče ali druge nesreče večjega obsega, vojna v Sloveniji," so nam povedali na zavodu.
