Proizvodnja elektrike junija medletno manjša, uvoz občutno večji

Neto proizvodnja električne energije v Sloveniji je junija je znašala 1.112 gigavatnih ur in se je v primerjavi z majem zmanjšala za pet odstotkov, v primerjavi s prejšnjim junijem pa za 13 odstotkov. Najbolj je junija upadla proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah, ki je bila zaradi nižjega vodostaja za skoraj polovico manjša.

V termoelektrarnah je bila proizvodnja za 80 odstotkov večja, saj termoelektrarne nadomeščajo hidroelektrarne, medtem ko je bila proizvodnja v jedrski elektrarni za dva odstotka manjša kot v prejšnjem juniju. Večji proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi porast porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila tako za 44 odstotkov večja kot pred enim letom, kažejo podatki statističnega urada RS.

Uvoz elektrike medletno višji za 45 odstotkov

Junija smo uvozili 756 gigavatnih ur, izvozili pa 762 gigavatnih ur električne energije. V primerjavi s prejšnjim junijem je bil uvoz višji za 45 odstotkov, izvoz pa za 14 odstotkov. Večja je bila tudi poraba elektrike.

Gospodinjstva so v juniju porabila 236 gigavatnih ur električne energije, medtem ko je poraba poslovnih subjektov znašala 675 gigavatnih ur. S porabo 363 gigavatnih ur je močno prevladovala predelovalna dejavnost. Ljubljana je bila edina občina z več kot desetodstotno porabo električne energije znotraj predelovalne dejavnosti; ta je znašala 11,8 odstotka. Gospodinjstva v Mariboru so količinsko porabila nekaj manj kot tretjino električne energije, porabljene v Ljubljani.

Količina oskrbe se je povečala pri vseh energentih, razen pri zemeljskem plinu, ekstra lahkem kurilnem olju in črnem premogu. Poleg tega so se povečale količine oskrbe z motornim bencinom za 32 odstotkov, dizelskim gorivom za 28 odstotkov, petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 27 odstotkov, rjavim premogom in lignitom za četrtino, utekočinjenim naftnim plinom za pet odstotkov in koksom za dva odstotka.