Samozavest je pomembna. A prepričanje Evropske centralne banke (ECB) pod vodstvom Christine Lagarde, da je mogoče na decimalko napovedati inflacijo v letu 2026, bi lahko bolj kot izraz samozavesti opisali kot pretirano vero v svoje sposobnosti. Ali vsaj kot hudo izgubo spomina.
Evropska centralna banka napoveduje, da bo inflacija v povprečju letošnjega leta 2,3-odstotna, "v letih 2025 in 2026 pa se bo ob vztrajanju dezinflacijskih učinkov denarne politike nadaljnje znižala na 2,0 odstotka in 1,9 odstotka." To so v četrtek sporočili iz Banke Slovenije po zadnjem zasedanju odbora guvernerjev ECB, na katerem so odločali o višini obrestnih mer. Te so pustili na (zgodovinsko visokih) ravneh, depozitna obrestna mera ostaja pri štirih odstotkih.
Inflacija v naslednjih letih na ciljno raven?
"Na podlagi zadnjih podatkov in novih makroekonomskih napovedi za evrsko območje smo se člani Sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere ECB ohranimo nespremenjene. Ocenjujemo, da bo trenutna raven obrestnih mer ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevala k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven," je zapisal slovenski guverner in član Sveta ECB Boštjan Vasle.
Preberi še
Srečanje ECB: Bodo krediti cenejši šele junija?
Svet ECB bo pri določanju ustrezne ravni obrestnih mer še naprej sledila podatkom.
07.03.2024
Euribor trmari okoli 3,9 odstotka ‒ kdaj bo upadel?
Ob četrtkovem zasedanju Evropske centralne banke smo pogledali, kaj se dogaja z euriborjem.
04.03.2024
Evropska inflacija februarja 2,6-odstotna, jedrna ostaja nad tremi odstotki
Najvišjo inflacijo so februarja beležili na Hrvaškem, kjer je bila 4,8-odstotna.
01.03.2024
Inflacija se ohlaja v Franciji, Španiji in Nemčiji, kaj pa pri nas?
'Zmagali smo v boju proti inflaciji,' je prepričan francoski finančni minister Bruno Le Maire.
29.02.2024
Gre za zadnjo etapo srditega boja ECB proti podivjani inflaciji v zadnjih letih, ki je na višku, oktobra leta 2022, dosegla 11,5 odstotka na ravni EU. S podobnimi izzivi se soočajo tudi ameriški Fed, britanska Bank of England in druge centralne banke po svetu.
Primerjajmo navedene odstotke z napovedjo, ki jo je ECB podala decembra 2020: "Na splošno osnovni scenarij predvideva, da se bo inflacija po HICP (harmoniziran indeks potrošniških cen, op.p.) povečala z 0,2 odstotka v letu 2020 na 1,0 odstotek v letu 2021, nato pa se bo postopoma zvišala na 1,1 odstotek v letu 2022 in 1,4 odstotka v letu 2023."
Seveda ECB in druge centralne banke razlog za tako šokantno razliko med napovedjo in tem, kar se je nato uresničilo, pripisujejo tudi izrednim razmeram zaradi pandemije (ustavitev dobavnih verig) in nato vojni v Ukrajini (dvig cen energije in hrane).
Odločitve imajo velik vpliv
A prihodnost je nepredvidljiva tudi v letih 2024, 2025 in 2026, ki jih tako natančno obravnava napoved ECB. Napoved torej kaže, da bo inflacija leta 2026 v povprečju v EU 1,9 odstotka. Torej ravno prav za malenkost pod vrednostjo dveh odstotkov, ki so si jo zadali za cilj. Držimo pesti.
Ne gre za zgolj akademske razprave, odločitve centralnih bank močno vplivajo na gospodarstvo in prebivalstvo na sploh, saj med drugim določajo "ceno denarja", s tem pa ekonomsko aktivnost, razmere na trgu dela in stroške življenja.
Pravilne odločitve pa je težko sprejeti na podlagi napačnih napovedi. Lep vikend želim.
.webp){kind=icon}
