Kako visoka inflacija reže izvozno konkurenčnost Slovenije?

Visoka inflacija, ki pesti evropsko gospodarstvo, se počasi ohlaja. Vendar v Sloveniji upada precej počasneje, kot je povprečje Evropske unije. Ker inflacija v Sloveniji ostaja precej nad povprečjem evrskega območja, to negativno vpliva med drugim tudi na konkurenčnost Slovenije, ugotavlja Banka Slovenije. Izvozna aktivnost je namreč srednjeročno pogojena z gospodarsko aktivnostjo v trgovinskih partnericah in cenovno konkurenčnostjo, merjeno z relativnimi izvoznimi cenami.

Ob slabših gospodarskih obetih v evrskem območju, ki je za slovenske izvoznike pomemben trg, saj tja po podatkih iz leta 2022 izvozijo približno 51 odstotkov, je visoka inflacija, ki je evrsko v povprečju letošnjega leta presegala za skoraj dve odstotni točki, težava za prihodnji izvoz Slovenije.

Da je na izvozni strani najbolj prizadeta prav trgovina z evropskimi državami, pritrjujejo tudi podatki slovenskega statističnega urada (Surs). Slovenski izvoz v države članice EU je v prvih desetih mesecih leta 2023 v medletni primerjavi upadel za 4,8 odstotka. Po drugi strani pa se je izvoz v druge države zunaj Unije v enakem obdobju okrepil za 19,9 odstotka.

"Skupna inflacija v Sloveniji, še posebno osnovna, bo tudi v prihodnjih dveh letih vztrajala nad povprečjem evrske," ocenjuje direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten. Razlika bo upadla, in sicer na približno eno odstotno točko.

"Razmik med slovensko in evropsko inflacijo se je začel poglabljati leta 2022, in sicer prvotno kot posledica večje izpostavljenosti globalnim ponudbenim šokom, ki so odražali težave v dobavnih linijah, kasneje pa tudi hitrejše okrevanje agregatnega povpraševanja in večjo tesnost trga dela," ugotavlja Brezigar Masten. Ti šoki bodo razliko z evropsko inflacijo ohranjali tudi še v prihodnjem letu in v letu 2025, medtem ko naj bi njihov učinek leta 2026 (ob odsotnosti novih šokov) nato počasi izzvenel.

Z makroekonomskega vidika se višje stopnje domače inflacije neposredno odrazijo v izvoznem deflatorju, zaradi česar je ta v primerjavi s podobnim blagom in storitvami iz držav z nižjo inflacijo relativno večji. Omenjena sprememba lahko povzroči manjše povpraševanje po slovenskih izdelkih na tujih trgih in posledično potencialno izgubo tržnih deležev.

Banka Slovenije je opravila empirično analizo, ki kaže, da primerjalno višja inflacija statistično značilno vpliva na izvozno konkurenčnost slovenskih podjetij. Ohlajanje tujega povpraševanja po izvozu slovenskih proizvajalcev je tako mogoče le delno pripisati upočasnitvi rasti gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah. Pri tem namreč pomembno vlogo igra primerjalno večja rast izvoznih cen glede na konkurente.

"Rast bruto domačega proizvoda v glavnih trgovinskih partnericah v povprečju pojasni le okoli 66 odstotkov gibanja rasti izvoznega povpraševanja za Slovenijo, medtem ko je preostanek mogoče pripisati manj ugodnim relativnim izvoznim cenam in drugim spremembam, povezanim s preferencami trgovinskih partneric," pojasnjujejo na Banki Slovenije.

Padec in nato okrevanje slovenskega izvoza

Vrednost slovenskega izvoza bo letos, kot to pričakuje Banka Slovenije, upadla za 2,5 odstotka, k čemur bo pomembno prispevala tudi slabša cenovna konkurenčnost naših izvoznikov. S hkratnim zmanjšanjem zalog in zasebne potrošnje bo padec uvoza precej večji, 6,2-odstoten. Nato se bo začelo okrevanje tako izvoza in uvoza, njuna rast pa se bo čez dve leti stabilizirala okoli štirih odstotkov, kažejo projekcije Banke Slovenije.

"Prihodnje leto bo izvoz delno okreval, skladno z rastjo tujega povpraševanja, kot posledica izzvenevanja ponudbenih pritiskov (zlasti v avtomobilski industriji) in razmeroma večjega povpraševanja po blagu, ki pomeni pretežni del mednarodne izmenjave," napoveduje Banka Slovenije. Do leta 2026 se bo rast menjave s tujino okrepila, vendar bo ostala pod dolgoletnim povprečjem.