Srečanje ECB: Bodo krediti cenejši šele junija?

Člani sveta Evropske centralne banke (ECB) so znižali napovedi inflacije in gospodarske rasti. Zdaj predvidevajo 0,6-odstotno rast v letu 2024, medtem ko je prejšnja napoved predvidela 0,8-odstotno rast. Nekoliko bolj pozitiven je popravek pri inflaciji, saj so jo za letos z 2,7 znižali na 2,3 odstotka. Ob tem napovedujejo, da bo inflacija prihodnje leto dosegla ciljna dva odstotka.

Nepresenetljivo so četrto srečanje zapored ključne obrestne mere pustili nespremenjene. Depozitna obrestna mera tako ostaja pri rekordnih štirih odstotkih, kot so napovedali vsi ekonomisti, ki jih je anketiral Bloomberg. Svet ECB je ponovil, da bo ohranjanje te ravni "dovolj dolgo, znatno prispevalo" k vrnitvi rasti cen življenjskih potrebščin na dvoodstotni cilj.

"Svet ECB bo pri določanju ustrezne ravni obrestnih mer še naprej sledil pristopu, ki je odvisen od prejetih podatkov. Čeprav se je večina meril jedrne inflacije že zmanjšala, pritiski ostajajo visoki, deloma zaradi močne rasti plač," je v četrtkovi izjavi zapisala ECB. 

"Obstajajo znaki, da se rast plač začenja umirjati," je predsednica ECB Christine Lagarde povedala novinarjem v Frankfurtu in dejala, da pričakuje, da se bo inflacija še naprej umirjala. "Poleg tega dobiček absorbira del naraščajočih stroškov dela, kar zmanjšuje inflacijske učinke."

Ker ECB vse od septembrskega zasedanja drži obrestne mere na rekordno visoki ravni, so udeleženci na trgu nestrpno pričakovali marčevske projekcije, ki bi lahko nakazale, kdaj bo ECB začela z zniževanjem obrestnih mer. Trgi zdaj pričakujejo, da bodo obrestne mere prvič nižali na junijskem srečanju, čeprav v ECB poudarjajo, da želijo oceniti rast plač v prvem četrtletju, preden sprejmejo odločitev.

Junij je zagotovo tisti mesec, na katerega stavi večina članov Sveta ECB - čeprav bi nekateri želeli hitrejše ukrepanje, saj se gospodarstvo stare celine bori za izhod iz stagnacije. Ravno zato mnogi politiki hrepenijo po ohlapnejših finančnih pogojih.

Ključna bo rast plač

Člani sveta ECB so že pred srečanjem jasno povedali, da bo odločitev o prvem nižanju obrestnih mer podprta s konkretnimi podatki. Pri tem bodo pozorni predvsem na rast plač, ki bi lahko znova pognala inflacijo navzgor. V ECB tako upajo, da se bodo plače v evrskem območju dvignile ravno toliko, da bodo spodbudile gospodarsko rast, obenem pa ne bodo povzročile dviga cen. Rast plač se je v četrtem četrtletju lani prvič po letu 2022 upočasnila, potem ko je bila v prejšnjem obdobju rekordno visoka.

"Pretežno dobre objave gospodarskih podatkov in ohranjanje inflacije nad ciljnimi ravnmi centralnih bank so vodili v znižanje pričakovanj tržnih udeležencev glede začetka in hitrosti znižanj ključnih obrestnih mer pri večjih centralnih bankah," so zapisali v Banki Slovenije.

Podobna pričakovanja imajo tržni udeleženci glede prvega znižanja ključne obrestne mere Fed, ki ga z gotovostjo pričakujejo julija letos, a dopuščajo možnost, da se lahko zgodi že junija. Do konca leta so pričakovana skoraj štiri znižanja (po 0,25 odstotne točke) obrestne mere mejnega depozita ECB in tri znižanja ključne obrestne mere Fed, medtem ko so konec januarja za obe centralni banki pričakovali med pet in šest znižanj.

'ECB bo ohranila previdni pristop'

Analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, da bo ECB na marčevskem zasedanju ohranila nespremenjeno raven obrestnih mer, zlasti ker signali iz makroekonomskega okolja niso najbolj jasni. "Verjamemo, da bo ECB ohranila svoj previdni pristop," so zapisali.

Inflacija v evrskem območju se je približala dvoodstotnemu cilju ECB, vendar lahko znova pride do inflacijskih pritiskov zaradi stabilnega trga dela in rasti plač, ocenjujejo. "Trenutna upočasnitev inflacije je pripomogla tudi k razpoloženju potrošnikov, ki kaže na okrevanje in je na najvišji ravni v primerjavi s kritičnim obdobjem od marca 2022, kar bi prav tako lahko vodilo v razvoj inflacijskih pritiskov," opozarjajo analitiki Bloomberg Adria.

Kot poudarjajo, je vprašanje, kako se bo rast plač razvijala naprej. "Rasti plač ni mogoče nadomestiti z rastjo produktivnosti, saj je večini držav evrskega območja produktivnost celo upadla," pravijo analitiki. Tudi zato od članov sveta ECB ne pričakujejo presenečenj, temveč previdnost in ponovno poudarjanje, da sledijo podatkom.