Regionalna uredništva Bloomberg Adria v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skopju so zbrala podatke o bančnih depozitih v regiji. Pokazalo se je, da večji kot so prihranki državljanov v bankah, večja je razvitost države. Prav vse države v regiji so zabeležile rast bančnih depozitov. Več v članku.
ECB dvignila obrestne mere prvič po 11 letih
Evropska centralna banka (ECB), ki jo vodi Christine Lagarde, je prvič po 11 letih zvišala obrestne mere, in to za 50 bazičnih točk, kar je preseglo napovedi. Ivan Dražetić iz Intercapital je za Bloomberg Adria prvi napovedal takšen dvig ključnih obrestnih mer. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki se tudi udeležuje sestankov ECB, je opozoril, da se gospodarska rast upočasnjuje.
Centralna banka s sedežem v Frankfurtu je hkrati predstavila novo orodje za preprečitev morebitne nove dolžniške krize. Gre za program z angleško kratico TPI (Transmission Protection Instrument, angl.), s katerim bo ECB skušala preprečiti tako imenovano fragmentacijo, ko donosnost na državne obveznice ranljivih držav, kot je Italija, poskoči precej več kot donosnost na referenčne nemške obveznice.
Po predstavitvi novega programa se vlagatelji v naslednjem koraku sprašujejo, kaj je potrebno za sprožitev programa.
Glavno vprašanje je, kako velika mora biti razlika oziroma spread med donosnostjo na italijanske in nemške državne obveznice. Kakšni morajo biti pogoji, da bo ECB začela nuditi podporo obvezniškim trgom, in do kolikšne mere lahko Italija zdrsne v politični kaos, preden bo ECB ukrepala? Zadeva bo precej jasnejša že prihodnji teden.
Italija prvič na predčasne volitve jeseni
Ker so mu glavne zaveznice v parlamentu obrnile hrbet, je moral italijanski premier Mario Draghi odstopiti. Tako je tretje največje gospodarstvo evrskega območja pahnil v obdobje negotovosti, ki lahko traja mesece. Nekdanji šef ECB, ki je med dolžniško krizo pred dobrim desetletjem zaslovel s frazo, da bo naredil "vse, kar je treba", je moral priznati poraz na domačem terenu. Tokrat je poslancem senata v Rimu dejal, "da imajo tudi bankirji srce".
Italijani se bodo na volitve odpravili 25. septembra, ankete pa kažejo na zmago desnosredinskih strank in voditeljice stranke Bratje Italije Giorgie Meloni.
Kriza v Italija lahko pljuskne izven njenih meja, tudi na območje naše regije. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria dejal Mojmir Mrak, strokovnjak za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik ter profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, lahko težave Italije občuti tudi Slovenija.
Krka odlično posluje, vlada v omejitev cen, pričevanje o požaru na Krasu
Novomeški farmacevt Krka, ki ga vodi Jože Colarič, je potrdil odlične polletne razulate, saj je podjetje zaslužilo 236 milijonov evrov čistega dobička, kar je za tretjino več kot leto prej.
Vlada premiera Roberta Goloba skuša omiliti učinke vse hujše draginje za državljane ob vse višji inflaciji. Tako je na posvetu z deležniki predstavila dve vrsti ukrepov. Golob je s spremembo zakonodaje napovedal izenačitev vseh gospodinjskih odjemalcev, predstavil pa je tudi interventno zakonodajo na področju znižanja stopnje DDV z 22 odstotkov na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, kurilno olje in lesno biomaso.
Zaradi izjemno visokih temperatur v večjem delu Evrope divjajo požari. Ogenj se je razdivjal tudi na Krasu, kamor je na pomoč prišlo na stotine gasilcev iz vse države. Domačinka s Krasa Gaja Humar je za Bloomberg Adria dejala, da sta ogenj in evakuacija prišla nenadoma.
Evropa je trepetala, ruski plin je vendarle stekel
Evropska komisija je bila prepričana, da bo Rusija povsem ustavila dobavo zemeljskega plina, ko naj bi se nehala vdrževalna dela na plinovodu Severni tok 1. Črni scenarij, ki bi Evropo gotovo pahnil v katastrofo, se ni uresničil, saj je Rusija vendarle obnovila dobavo do Nemčije in ostalih držav. Kako je na morebitno energetsko krizo pripravljena slovenska prestolnica Ljubljana, je minuli teden pojasnil župan Zoran Janković.
In še o video igrah, koroni, inflaciji in vojni
Pregovor pravi, da se ne nehamo igrati, ker se postaramo, temveč da se postaramo, ker se nehamo igrati. Čeprav smo leto starejši kot lani, ko je bil trg video iger vreden 188 milijard evrov, ni indikatorjev, da bi imelo trenutno ekonomsko in politično stanje negativne učinke na to, koliko časa in denarja posvetimo video igram.
Po nekaterih ocenah naj bi se z igrami zabavalo več kot 3,09 milijarde ljudi, kar je kar 40 odstotkov Zemljanov.