Svet Evropske centralne banke se je odločil za normalizacijo denarne politike in ključne obrestne mere prvič po 11 letih dvignil za 50 bazičnih točk, kar je bila predvsem posledica ruskega vojaškega vdora v Ukrajino, ki je znatno oslabil gospodarstvo in okrepil inflacijo, zlasti ob izjemni rasti cen energentov in hrane.
"Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo preprečili, da bi se trenutni inflacijski pritiski podaljšali preko srednjega roka," je Banka Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Vasle, v petek pojasnila v sporočilu za javnost. "Za ohranjanje enotne in homogene transmisije naravnanosti denarne politike čez celotno evrsko območje pa smo sprejeli tudi nov instrument za odkupe obveznic, znan pod kratico TPI."
Banka Slovenije ob tem opozarja, da se bo gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju upočasnila, in sicer predvsem zaradi geopolitične negotovosti, zaostrenih razmer na energetskih trgih in težav na ponudbeni strani ter zniževanja pričakovanega povpraševanja. Zaradi teh dejavnikov se ohlaja tudi gospodarska klima.
V prihodnje sprotno odločanje o obrestnih merah
Odločitev Sveta ECB o dvigu ključnih obrestnih mer, v sporočilu navaja Banka Slovenije, izhaja iz okrepljenih inflacijskih pritiskov in višjih inflacijskih obetov.
"Nadaljevanje normalizacije denarne politike bo primerno tudi v prihodnje, izhod iz okolja negativnih obrestnih mer pa nam omogoča prehod na sprotno odločanje o nadaljnjih spremembah obrestnih mer. Te bodo odvisne od aktualnega razvoja dogodkov in analize, predstavljene na vsakokratnih sejah Sveta ECB," je dejal Vasle.
Dvigi obrestnih mer bodo postopoma prehajali tudi v pogoje zadolževanja gospodinjstev in podjetij v Sloveniji, pravijo pri slovenski centralni banki. Z višanjem stroškov zadolževanja se bodo dvigovale tudi obrestne mere na privarčevana sredstva v obliki depozitov.
Z normalizacijo denarne politike se bodo povišali tudi stroški zadolževanja za državo, pri čemer pa so stroški financiranja tako za državo kot tudi za gospodinjstva in podjetja zgodovinsko gledano na nizkih ravneh, še menijo pri Banki Slovenije.
Na četrtkovi seji Sveta ECB so sprejeli tudi program odkupa obveznic (TPI), ki je namenjen "ohranjanju enotne in homogene transmisije naravnanosti denarne politike čez celotno evrsko območje, kar je predpogoj za doseganje inflacijskega cilja".
Povečana nihajnost na trgu obveznic
V primeru, da bi nastopile razmere, v katerih bi dejansko uporabili sprejeti instrument, bodo nakupi v njegovem okviru v začetku osredotočeni na vrednostne papirje javnega sektorja s preostalo zapadlostjo od enega do desetih let.
Kot navajajo v Banki Slovenije, bodo nakupi možni samo v državah, ki nimajo čezmernih primanjkljajev ali nesorazmerij oziroma upoštevajo priporočila Sveta Evropske unije za njihovo odpravo. Hkrati morajo izkazati visoko verjetnost vzdržnosti javnega dolga in izpolnjevati zaveze iz načrtov za okrevanje.
Bloomberg
"Člani Sveta ECB smo se za instrument odločili v razmerah povečane volatilnosti tržnih obrestnih mer," je povedal Boštjan Vasle. Nihajnost se je odrazila tudi na trgu državnih obveznic, saj je denimo donosnost na slovensko desetletno obveznico 14. junija poskočila na 2,8 odstotka, zdaj pa je upadla na okoli 2,3 odstotka, medtem ko je donosnost na desetletno nemško obveznico z 1,75 odstotka upadla na 1,3 odstotka.
Nivoji delniških indeksov so se po padanju v preteklih mesecih stabilizirali. Bančno posojanje podjetjem in gospodinjstvom ostaja robustno. Obrestne mere na bančna posojila so zmerno porasle v vseh državah evrskega območja, a so še naprej blizu zgodovinsko najnižjim vrednostim, pravijo v Banki Slovenije.
.webp){kind=icon}
