Italija drsi v brezno negotovosti kljub pirovi zmagi Draghija

Italijanska vladna koalicija premiera Maria Draghija je, kot kaže, doživela svoj neslavni konec, čeprav je Draghi ob glasovanju o zaupnici v senatu v Rimu prejel 95 glasov za in 38 proti. Predstavniki večine strank, od Gibanja petih zvezd Giuseppeja Conteja, Lige Mattea Salvinija in Naprej Italija Silvia Berlusconija, so že v sredo popoldne pojasnili, da ne bodo podprli vlade nekdanjega šefa Evropske centralne banke. Tako so zapečatili njegovo nadaljnjo usodo za krmilom Italije.

Prav zaradi pirove zmage v senatu se bo Draghi, kot poročajo italijanski mediji, v četrtek dopoldne že v drugo v manj kot tednu dni odpravil do predsednika Sergia Mattarelle, da bi mu ponudil odstop, saj očitno nima parlamentarne večine.

Kot piše rimski časnik La Repubblica, se bodo Italijani na predčasne volitve po vsej verjetnosti odpravili 2. oktobra.

Po Rimu vse oči uprte v ECB

Italija, tretje največje gospodarstvo Evrope, je tako dokončno zašla v politično negotovost ob zelo občutljivem času za staro celino. 21. julija bo Evropska centralna banka namreč prvič po več kot desetletju zvišala ključne obrestne mere, po mnenju nekaterih celo za 50 bazičnih točk oziroma 0,5 odstotne točke. Hkrati naj bi predstavila novo orodje za boj proti morebitni rasti donosnosti na državne obveznice ranljivih držav, kot je prav Italija.

Bloomberg

Vrednost evra, ki je v sredo prav zaradi pričakovanj o večjem zvišanju obrestnih mer ECB v primerjavi z ameriškim dolarjem poskočila na najvišjo raven v dveh tednih, je po novici o glasovanju v rimskem senatu upadla za 0,5 odstotka. Za en evro je bilo tako treba odšteti 1,017 dolarja, kažejo podatki Bloomberga.

Hkrati se evropsko gospodarstvo sooča z grožnjo ustavitve dobav ruskega zemeljskega plina po plinovodu Severni tok 1. Evropska komisija je naznanila, da Rusija ne bo obnovila dobave, kar je gotovo najbolj jasno znamenje, da se stara celina pripravlja na najhujše.

Če bo res prišlo do ustavitve dobave ruskega zemeljskega plina, bi se bruto domači proizvod v EU lahko zmanjšal tudi za 1,5 odstotka, kaže ocena Evropske komisije. Še slabšo oceno je dal Mednarodni denarni sklad (IMF). V delovni študiji so pri IMF ugotovili, da bi se evropsko gospodarstvo ob ustavitvi dobave ruskega plina lahko skrčilo za 2,65 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar