ECB z zgodovinskim dvigom obrestnih mer v odločen boj proti inflaciji

Evropska centralna banka (ECB) pod vodstvom predsednice Christine Lagarde je agresivno dvignila obrestne mere za rekordnih 75 bazičnih točk, da bi ustavila podivjano inflacijo, ki jo tudi zaradi vojne v Ukrajini poganjajo visoke cene hrane in energentov.

To je največje zvišanje obrestnih mer centralne banke v Frankfurtu v tem tisočletju, ki ga je pričakovala tudi večina ekonomistov in bankirjev v anketi Bloomberg Adria. Nove obrestne mere bodo začele veljati 14. septembra 2022.

25 članov Sveta ECB se je za ta korak, ki ga je napovedal tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, očitno odločilo ne glede na visoko tveganje recesije in zvišanja stopnje brezposelnosti na stari celini. Odločitev sveta je bila sprejeta soglasno.

"Svet ECB je današnjo odločitev sprejel zato, ker je inflacija daleč previsoka in bo verjetno še daljše obdobje ostala nad ciljno ravnjo. Svet pričakuje, da bo obrestne mere še nadalje zviševal," so v sporočilu za javnost pojasnili centralni bankirji. "Cenovni pritiski se še naprej krepijo in širijo po celotnem gospodarstvu, inflacija pa bi se lahko v bližnji prihodnosti še dodatno zvišala. Ko bodo sedanja gonila inflacije sčasoma izzvenela in bo normalizacija denarne politike začela učinkovati na gospodarstvo in določanje cen, se bo inflacija znižala."

Po zvišanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita nad vrednost nič dvostopenjski sistem obrestovanja presežnih rezerv ni več potreben. Svet ECB je zato sklenil, da ukinja dvostopenjski sistem, in je kot večkratnik določil vrednost nič, so še sporočili iz Frankfurta.

Lagarde: Naredili bomo vse, da normaliziramo inflacijo

Christine Lagarde je na tiskovni konferenci pojasnila odločitev sveta guvernerjev. Izpostavila je, da se je napoved inflacije, ki čaka evrsko območje v naslednjih mesecih, okrepila, pričakovanja glede gospodarske rasti na kontinentu pa so se znižala. Večkrat je izpostavila, da so pripravljeni narediti vse, kar je v njihovi moči, da spravijo inflacijo nazaj na ciljno vrednost dveh odstotkov.

"Kar zadeva prihodnje obdobje, so strokovnjaki ECB projekcije inflacije precej popravili navzgor in sedaj pričakujejo, da bo inflacija v povprečju znašala 8,1 odstotka v letu 2022, 5,5 odstotka v letu 2023 in 2,3 odstotka v letu 2024," je povedala Lagarde. "Inflacijo še vedno potiskajo navzgor strmo naraščanje cen energentov in hrane, pritiski s strani povpraševanja v nekaterih sektorjih zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva ter ozka grla v dobavnih verigah. Cenovni pritiski se še naprej krepijo in širijo po celotnem gospodarstvu, inflacija pa bi se lahko v bližnji prihodnosti še dodatno zvišala."

Lagarde napoveduje, da se bo inflacija znižala, ko bodo sedanja gonila inflacije sčasoma izzvenela in bo normalizacija denarne politike začela učinkovati na gospodarstvo in določanje cen. "ECB sicer ne more vplivati na ceno energentov, smo pa odločno zavezani k dosegi svojega cilja umiritve inflacije. O prihodnjih dvigih se bomo odločali od sestanka do sestanka. Če bo situacija to od nas zahtevala, potem ni zgornje meje, do katere smo pripravljeni dvigniti obrestne mere," je novinarjem povedala prva dama ECB.

Lagarde na obzorju (še) ne vidi recesije

V zvezi z gospodarsko rastjo predsednica ECB miri, da je scenarij recesije verjeten samo v primeru, da Rusija popolnoma ustavi dobavo plina evropskim državam, kar bi povzročilo gospodarsko krčenje v letu 2023. Lagarde ocenjuje, da če do takšnega ukrepa s strani Vladimirja Putina ne pride, bo evropsko gospodarstvo v prihajajočem obdobju stagniralo.

"Po odboju v prvi polovici leta 2022 najnovejši podatki nakazujejo znatno upočasnitev gospodarske rasti v evrskem območju, pri čemer se pričakuje, da bo gospodarstvo proti koncu leta in v prvem četrtletju 2023 stagniralo. Strokovnjaki sedaj pričakujejo, da bo gospodarska rast znašala 3,1 odstotka v letu 2022, 0,9 odstotka v letu 2023 in 1,9 odstotka v letu 2024." A recesija – ne glede na to, kako globoka bo – centralnih bankirjev ne bo odvrnila od nadaljnjega dvigovanja obrestnih mer. Njihov cilj je stabilizirati cene v Evropski uniji, tudi za ceno ekonomske bolečine.

Vprašanja novinarjev so bila usmerjena tudi v vrednost skupne evropske valute. Na vprašanje, ali ima ECB podatek, koliko je k inflaciji prispevala relativno nižja vrednost evra v primerjavi z dolarjem, je Lagarde odgovorila, da ECB trenutno tega podatka še nima, a ga bo imela kmalu. Evro je po napovedi ECB – potem ko je ponovno prebil pariteto z dolarjem – nekoliko upadel, a se nato pobral. Po koncu novinarske konference ECB je bil vreden 0,9985 ameriškega dolarja.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar