ECB dvignil obrestne mere, je to vrh cikla?

Leto dni po tem, ko je Evropska centralna banka (ECB) začela z dvigovanjem obrestnih mer, je ta cikel vse bližje koncu. Čeprav so obrestne mere že zrasle za 400 bazičnih točk, pa je prišlo do novega dviga v višini četrtine točke, ki ga je jasno napovedala tudi prva dama Christine Lagarde. S tem se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,25 odstotka, depozitna obrestna mera bo znašala 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera pa 4,5 odstotka.

Če dileme o tem, ali bo prišlo do novega dviga ni ne med analitiki ne na trgih, pa se mnenja delijo glede morebitnega povišanja na septembrskem srečanju. Finančni trgi denimo menijo, da obstaja 54-odstotna verjetnost, da bo do dviga v višini 25 bazičnih točk prišlo tudi v septembru. S tem bi bil vrh depozitne obrestne mere dosežen pri štirih odstotkih. 

"Vztrajanje pri restriktivni denarni politiki je odziv na trdovratno visoko inflacijo, predvsem jedrno, ki izključuje cene energentov, hrane, alkohola in tobaka," menijo analitiki Bloomberg Adria. Jedrna inflacija je junija v evroobmočju na 5,5 odstotka. "Prav zato vidimo veliko verjetnost ponovnega dviga v septembru, pa tudi narativ ECB je ves čas povsem jasen - obrestne mere se bodo dvignile in ostale visoke, dokler bo treba brzdati inflacijo," napovedujejo analitiki Bloomberg Adria.

Učinki sedanjih ukrepov denarne politike se kažejo v zaostrenih pogojih kreditiranja in posledično zmanjšanem povpraševanju po posojilih tako s strani podjetij kot prebivalstva, je pokazala anketa ECB o kreditni aktivnosti. "Ta trend vodi v smer zmanjševanja agregatnega povpraševanja in nižanja cenovnih pritiskov, če pa se še okrepi, pa lahko zamaja septembrsko odločitev ECB. V tem primeru bi se osredotočili na to, ali bi bilo novo zvišanje dejansko preveč," pravijo analitiki Bloomberg Adria.

To bi bila bolj verjetna možnost tudi zaradi naraščanja zaskrbljenosti glede zdravja največjih evropskih gospodarstev - Nemčije, Italije in Francije, katerih kazalniki razpoloženja tonejo vse globlje v območje krčenja. "Dodaten restriktivni tok prihaja s kvantitativnim zaostrovanjem (QT), ki daje možnost, da ECB na ta način prilagodi tempo svoje denarne politike, torej se namesto nadaljnjega dvigovanja obrestnih mer odloči za krepitev sproščanja bilance," dodajajo analitiki.

"Današnji dvig zelo verjetno ne bo zadnji," je prepričan tudi Ivan Dražetić, vodja sektorja za obvezniške trge Intercapital. Tako meni kljub temu, da sta nemški in francoski indeks PMI, ki meri razpoloženje nabavnikov, kazala na upočasnitev gospodarske aktivnosti, predvsem industrijske proizvodnje. "Upoštevati je treba, da ECB ne cilja neposredno na indeks PMI, gre pa za koristen indikator razpoloženja, vendar nič več kot to," pojasnjuje Dražetić in dodaja, da je inflacije še daleč od cilja. 

Nerešljiva uganka: Inflacija

Po besedah Dražetića bo dvig obrestne mere vsekakor odvisen od dinamike zniževanja inflacije, pri čemer poudarja, da ECB za razliko od ameriškega Feda cilja predvsem na potrošniško inflacijo. Fedov mandat je dokaj specifičen predvsem zaradi dvojne naloge: ciljanja na inflacijo in ohranjanja zdravega trga dela. Dejstvo namreč je, da je prepolovitev inflacije v enem letu bolj posledica preobrata cen zemeljskega plina kot dosedanjih ukrepov ECB.

"Zaradi geopolitičnih trenj in vojne v Ukrajini, fiskalne ekspanzije in primanjkovanja delovne sile je zdaj sicer težko predvideti, koliko časa bomo še trpeli povišano inflacijo," pa opozarja Lojze Kozole, analitik pri borzno posredniški hiši Ilirika. Projekcije sicer nakazujejo, da bi dvoodstotni cilj splošne inflacije dosegli šele leta 2025, morda celo kasneje.

Kot pravi Kozole, želi ECB umiriti inflacijo z dvigi obrestnih mer, kar na gospodarstvo učinkuje skozi dražje financiranje in umiritev povpraševanja, to pa ne vpliva enako na celotno gospodarstvo. "Na primer podjetja z višjim deležem variabilnega dolga, ki ob že tako višjih stroških, težje prenesejo rast cen na svoje kupce bodo bolj utrpela, kakor podjetja z nižjimi delom variabilnega dolga in višjo pogajalsko močjo napram svojim kupcem," pojasnjuje Kozole.

Po njegovih besedah aktualne obrestne mere niso pretirano visoke v primerjavi z zgodovinskim povprečjem, visoka je predvsem njihova rast v kratkem časovnem obdobju. "Ta lahko v kombinaciji z višjimi cenami za marsikoga povzroči težave," je prepričan Kozole.

Ponavljajnje mantre 'višje za dlje'

Četudi bi bil današnji dvig obrestnih mer zadnji v tem ciklu, pa bodo obrestne mere na višjih ravneh ostale dlje časa, vsakič poudari Lagardova. Zdi pa se, da je trgi ne slišijo. Analitiki, ki jih je anketiral Bloomberg, napovedujejo znižanje stroškov zadolževanja že prihodnjo pomlad. 

Gospodarstvo se je medtem do zdaj izognilo recesiji, potrošnjo pa poganja močan trg dela. Trenutno se najbolj bori proizvodni sektor. Ravno šibka gospodarska rast evropske centralne bankirje najbolj razdvaja. Yannis Stournaras, ki vodi grško centralno banko, je opozoril, da je rast slabša, zato bi lahko bila tudi inflacija šibkejša. Podobno je italijanski guverner Ignazio Visco dejal, da se lahko pritiski na cene zmanjšajo hitreje, kot je pričakovano. Oba bosta verjetno bolj naklonjena premoru v dvigovanju obrestnih mer na septembrskem srečanju.

Na drugem koncu spektra pa je predsednik nemške Bundesbank Joachim Nagel trdil, da je še prezgodaj razglašati "kakšno zmago" nad inflacijo, in namignil, da bo morda jeseni potrebno še eno zvišanje. Podobno je tudi Nagelov tradicionalno jastrebski kolega na Nizozemskem, Klaas Knot, prejšnji teden za Bloomberg TV dejal, da bi bilo nadaljnje dvigovanje obrestnih mer na srečanju po juliju "kvečjemu možnost, nikakor pa ne gotovost".

Tudi slovenski guverner Boštjan Vasle je pred kratkim dejal, da bo treba z višanjem obrestnih mer nadaljevati, če se bo inflacija izkazala za bolj trdovratno, kot se trenutno pričakuje. "Medtem ko se nominalne rasti cen umirjajo, bodo osnovni cenovni pritiski na razmeroma visokih ravneh dalj časa, dodatno bi jih lahko spodbudila državna poraba in dvigi plač," je za Bloomberg TV povedal Vasle.

"Svet ECB postaja vse bolj razdeljen glede tega, koliko nadaljnjega zaostrovanja potrebuje gospodarstvo evroobmočja," je za Bloomberg ocenil Nerijus Maciulis, glavni ekonomist pri Swedbank. Ravno zato vlagatelji ne morejo pričakovati, da bo ECB dal jasne signale, kako dolgo bo dvigovanje obrestnih mer še potrebno. Verjetno se bo - po principu Feda - bolj držal svoje dolgoletne mantre, da bo to odvisno od podatkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar