Trumpova administracija naj bi ta vikend začela pogovore s Kitajsko, razmišlja o dramatičnem znižanju tarif, da bi umirila napetosti in ublažila gospodarske težave, ki jih že čutita obe strani.
Viri, seznanjeni s pripravami na pogovore, ki naj bi se v soboto začeli v Ženevi pod vodstvom ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta in kitajskega podpredsednika vlade He Lifenga, pravijo, da si je ameriška stran zadala cilj v prvem koraku znižanje carin pod 60 odstotkov. Menijo, da bi ga bila morda tudi Kitajska pripravljena narediti. Napredek v pogovorih bi lahko omogočil, da bi z znižanji začeli že naslednji teden, so dejali.
V pogovorih se bosta strani verjetno bolj tipali, usmerjeni pa bodo v izražanje pritožb kot v iskanje rešitev za dolg seznam težav, ki jih imata obe strani z drugo, so povedali viri, ki niso želeli biti imenovani. Razmere so spremenljive, to pomeni, da ni gotovosti, da se bodo carine v bližnji prihodnosti znižale, so opozorili.
Preberi še

Bitcoin ponovno prek 100.000 dolarjev. Zakaj?
Bitcoin je dosegel rekordnih 109.000 dolarjev 20. januarja.
08.05.2025

EU: Zaradi Trumpovih carin bomo tožili ZDA
Evropska komisija ZDA v primeru uvedbe carin napoveduje tožbo pred STO.
08.05.2025

Nemška industrijska proizvodnja se je povečala pred začetkom vpliva ameriških carin
Nemška industrijska proizvodnja se je marca povečala za 3 odstotkov, k čemur so prispevale avtomobilska, farmacevtska in strojna industrija.
08.05.2025

Trgi: Pozitivno zaradi trgovinskih pogajanj in znižanja obresti na Kitajskem
Kakšna so gibanja na svetovnih finančnih trgih?
07.05.2025
Visoko na seznamu želja ZDA je odprava kitajskih izvoznih omejitev za redke rudnine, ki se uporabljajo za izdelavo magnetov, saj se številne industrije soočajo z motnjami, pravijo viri. Napredek je bil dosežen tudi glede vprašanja fentanila. Viri so dejali, da bi lahko kmalu potekali ločeni pogovori o zmanjšanju kitajskega izvoza sestavin, ki se uporabljajo za izdelavo opiatov, kar je v zadnjih letih povzročilo porast smrti zaradi predoziranja.
Tako finančno ministrstvo kot urad ameriškega trgovinskega predstavnika Jamiesona Greerja, ki se Bessentu pridružuje na pogovorih, zadev nista komentirala. Tiskovni predstavnik Bele hiše Kush Desai je v izjavi dejal: "Edini cilj administracije s temi pogovori je napredovanje Trumpove gospodarske agende Amerika na prvem mestu v smeri poštenih in vzajemnih trgovinskih odnosov. Vsaka razprava o 'ciljnih' carinskih stopnjah je neutemeljena špekulacija."
Največji problem, s katerim se sooča Trumpova administracija, je, da so se carine med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma tako močno zvišale, da ameriške dajatve na številne kitajske uvoze znašajo 145 odstotkov. Tudi dramatična deeskalacija verjetno ne bo bistveno omilila bolečin ameriških potrošnikov sredi opozoril o višjih cenah in praznih policah to poletje.
V četrtkovih komentarjih so ameriški uradniki izrazili jasno željo po znižanju carin, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump hitro zvišal kot odgovor na kitajske povračilne ukrepe zaradi njegove napovedi novih dajatev 2. aprila.
"Višje ne gre – pri 145 odstotkih so, zato vemo, da se bodo znižale," je Trump v četrtek dejal novinarjem, ko je napovedal osnove trgovinskega sporazuma med ZDA in Združenim kraljestvom. "Mislim, da bomo imeli dober konec tedna s Kitajsko."
"Deeskalacija, spraviti carinske stopnje na raven, kjer bi morale biti, je cilj Scotta Bessenta. Mislim, da je to tudi cilj kitajske delegacije," je za CNBC dejal minister za trgovino Howard Lutnick. "In predsednik upa, da bo takšen izid dober, da se bodo stvari umirile, vsi pa se bomo spet lahko povezali in skupaj delali na velikem poslu."
Ameriške delnice so se v četrtek podražile, saj so vlagatelji pozdravili Trumpove komentarje o trgovinskih pogovorih s Kitajsko. Upanje, da bodo ZDA izenačile trgovinske sporazume, je pomagalo dvigniti indeks S&P 500 na raven, kjer je bil pred Trumpovo napovedjo vzajemnih carin v začetku aprila, čemur je sledil najslabši dan za Wall Street od leta 2020. Tudi azijske delnice so se v petek podražile.
Pobuda ZDA
Kitajski uradniki so medtem zadržani glede svojih ciljev na pogovorih. Peking je v četrtek ponovil poziv Trumpovi administraciji, naj prekliče enostranske tarife proti Kitajski, tiskovni predstavnik ministrstva za trgovino He Yadong pa je dejal, da morajo ZDA "pokazati iskrenost pri pogovorih in biti pripravljene popraviti svoja napačna ravnanja".
Pobudo ZDA za znižanje carin bi lahko Kitajska ponovila, je dejal Song Hong, namestnik direktorja Inštituta za ekonomijo pri Kitajski akademiji za družbene vede, vodilnem vladnem think tanku v Pekingu.
"ZDA bodo morale prevzeti pobudo za znižanje carin za Kitajsko, ker je trgovinsko vojno začela," je dejal Song. "Če bodo znižale obstoječe dajatve na recimo 60 odstotkov ali manj, verjamem, da bo Kitajska sledila njihovemu zgledu in precej hitro znižala tarife za ameriško blago."
Vendar pa je malo verjetno, da bodo vse tarife odpravljene, je dejal, saj ZDA Kitajsko že leta označujejo za strateškega tekmeca. "Kitajska se ne slepi več, da se bo ameriška politika do Kitajske spremenila," je dejal.
Soobstoj ali ločitev
Čeprav so pričakovanja glede pogovorov ta konec tedna omejena, že samo dejstvo, da sploh potekajo, ponuja nekaj razloga za optimizem.
"ZDA in Kitajska morata najti način za sobivanje, sicer se bosta ločili, kar bo imelo ogromne posledice za svetovno gospodarstvo in svetovni red," meni Scott Kennedy, strokovnjak za kitajsko gospodarstvo in gospodarske odnose med ZDA in Kitajsko v Centru za strateške in mednarodne študije v Washingtonu.
Dodal je še, da so pogovori le začetek dolgega procesa, zaradi česar bo ta konec tedna "konstruktiven majhen korak na 10.000 kilometrov dolgi poti".
Deeskalacija, ki jo Trumpova administracija očitno cilja, je v veliki meri vrnitev k carinam, ki jih je predsednik predstavil 2. aprila na dan, ki ga je imenoval dan osvoboditve. Te dajatve so povzročile pretrese na svetovnih finančnih trgih in hitro eskalacijo odzivov iz Pekinga.
34-odstotne "recipročne" tarife na blago iz Kitajske, objavljene 2. aprila, so sledile 20-odstotnim dajatvam, povezanim s fentanilom, ki jih je Trump uvedel v prvih nekaj tednih svojega drugega mandata. Dodale so se tudi k 25-odstotnim carinam na druge kitajske izdelke, ki segajo v čas njegovega prvega mandata, kar pomeni, da se bodo tudi v primeru, da se ZDA vrnejo na raven iz začetka aprila, nekateri kitajski izdelki, ki prihajajo v ZDA, soočili z 79-odstotno, lahko tudi višjo, dajatvijo.
"Tudi če jih prepolovijo, so še vedno daleč nad ravnmi, ki smo jih kdaj videli," je dejala Wendy Cutler, nekdanja višja ameriška trgovinska pogajalka, ki zdaj dela na Inštitutu za azijsko družbo. "Resno bodo omejili trgovino."
Po izračunih Bloomberg Economics so obstoječe tarife za Kitajsko in preostali svet zvišale povprečno carinsko stopnjo ZDA za več kot 20 odstotnih točk na 23 odstotkov. Znižanje stopnje za Kitajsko na 34 odstotkov, ki jih je uvedel 2. aprila, bi zvišanje povprečne stopnje zmanjšalo na 12,6 odstotka.
Kljub temu bi to še vedno bila največja podražitev, ki so jo ZDA uvedle od leta 1930, in bi okoli največjega svetovnega gospodarstva pustila zelo visok carinski zid. Gospodarske posledice bodo verjetno v obeh primerih precejšnje.
Ekonomski udarec
Po podatkih Bloomberg Economics bi carine po trenutnih stopnjah v dveh do treh letih znižale ameriški BDP za 2,9 odstotka in zvišale osnovne cene za 1,7 odstotka. Pri polovici trenutnih stopenj bi bil vpliv pol manjši, vendar še vedno precejšen za gospodarstvo, ki se je v prvem četrtletju letos - pred uvedbo carin - skrčilo.
Drugi ekonomisti trdijo, da je naglica k kopičenju zalog pred novimi tarifami ameriškim podjetjem zaenkrat zagotovila varnostno blazino. Trgovinski primanjkljaj je marca dosegel rekord, saj so podjetja hitela z uvozom izdelkov, kar kaže na to, da so si ustvarila zalogo.
Za Kitajsko so carine verjetno prispevale k najhujšemu krčenju proizvodnje od decembra 2023. Medtem ko je bil aprilski izvoz močnejši od pričakovanega, so se pošiljke v ZDA močno zmanjšale, vpliv trgovinske vojne pa bo verjetno postal bolj izrazit od tega meseca naprej.
Tudi če bo v prihodnjih dneh dosežen dogovor o znižanju carin, to ne pomeni, da ZDA in Kitajska hitita k širšemu dogovoru za rešitev svojih trgovinskih sporov. V komentarjih na zaprtem srečanju, ki ga je prejšnji mesec gostil JPMorgan, je Bessent dejal, da meni, da bo za dosego dogovora s Kitajsko potrebnih dve dva do tri let.
Na kongresnem zaslišanju ta teden so Bessenta vprašali, ali so pogovori s Kitajsko napredovali. "V soboto bomo začeli, kar je po mojem mnenju ravno nasprotno od napredka," je odgovoril.
Dolg postopek
"S temi pogovori bomo ugotovili, ali ZDA mislijo resno in so pripravljene na smiselna pogajanja," je dejal Wu Xinbo, direktor Centra za ameriške študije Univerze Fudan v Šanghaju. "Vendar pa bodo pogajanja, ko se bodo enkrat začela, dolg in zapleten proces. Torej je to šele začetek. Ne bodimo preveč optimistični."
Vsaka stran ima veliko razlogov za sumničavost do druge. Kitajska bi želela, da se ameriške carine znižajo na raven pred aprilom, ni pa jasno, ali je Trump pripravljen pristati na to. Dogovor z Združenim kraljestvom, ki je bil predstavljen v četrtek, je ohranil novo 10-odstotno dodatno dajatev na uvoz iz Združenega kraljestva.
Na ameriški strani ni jasno, ali je Kitajska pripravljena na strukturne reforme, kot je odprava industrijskih subvencij in drugih praks, za katere Washington že dolgo trdi, da so potrebne za ponovno uravnoteženje trgovine.
Zdi se, da obe strani k vikend pogajanjem pristopata z mislijo, da imata prednost, kar povečuje tveganje za nestrinjanja. Ameriški uradniki so prepričani, da kitajsko gospodarstvo trpi bolj kot ameriško, medtem ko kitajski uradniki menijo, da ankete kažejo na padajočo podporo Trumpu in da je zaradi padca trgov aprila odpravil nekatere svoje nove dajatve.
Dejansko se oba močno zavedata svoje podobe pred domačim občinstvom. Predsednik Xi Jinping je na Kitajskem opazil porast domoljubnega čustva, ki ga je spodbujalo, naj se upre pritisku ZDA, medtem ko ima Trump zgodovino vračanja udarcev, ko meni, da je bil osramočen.
"Ovira na poti do sporazuma je ponos obeh voditeljev," je dejal Andrew Collier, dolgoletni opazovalec Kitajske na Kennedyjevi šoli za vlado Univerze Harvard.
"V Trumpovem primeru so tu njegove obljube svojim političnim volivcem, da bo trgovinski primanjkljaj 'rešil' s carinami," je dodal Collier. "Xi si še vedno prizadeva nadzorovati svojo vojsko, kot kažejo številne protikorupcijske kampanje, in mora tudi trdim privržencem politbiroja dokazati, da ne bo pokazal šibkosti do ZDA."
— S pomočjo Daniela Flatleyja, Ende Currana, Jamesa Maygerja, Nancy Cook, Columa Murphyja, Jennifer A. Dlouhy, Fran Wang in Richarda Hendersona