Zgodbe dneva: Znana minimalna plača; najdražja prodana zemljišča lani

Povzemamo glavne novice dneva. Po ugibanjih je znano, kolikšna bo minimalna plača letos. Zvišala se bo za 4,2 odstotka, torej za toliko, kot je znašala inflacija. Po novem bo tako dosegla 1.253,90 evra. Kot poudarjajo na ministrstvu za delo, se je minimalna plača v zadnjih petih letih zvišala za dobrih 40 odstotkov, medtem ko se je povprečna slovenska plača v enakem obdobju zvišala le za nekaj nad desetimi odstotki.

Najdražja zemljišča 2023 prodana na Bledu, Ljubljani in Obali

Pisali smo tudi o najdražjih prodanih zemljiščih lani, ki smo jih zbrali s pomočjo podatkov družbe Capital Genetics. Tako kot pri hišah in stanovanjih tudi obseg poslov z zemljišči upada. Cene stavbnih zemljišč so v prvem polletju 2023 v primerjavi z drugim polletjem 2022 stagnirale, kažejo podatki Geodetske uprave (Gurs). Glede na leto 2020 pa so se cene stavbnih zemljišč v prvem polletju 2023 zvišale za 37 odstotkov. Srednja cena stavbnih zemljišč v Sloveniji je bila 56 evrov.

Postopki legalizacije objektov ustavljeni! Kaj se dogaja?

Ustavno sodišče je konec lanskega leta zadržalo izvajanje 146. člena gradbenega zakona. To pomeni, da številni lastniki svojih objektov do končne odločitve sodišča ne morejo legalizirati. Nov gradbeni zakon, ki se je začel uporabljati sredi leta 2022, je prinesel poenostavitve pri pridobivanju uporabnega dovoljenja, legalizaciji črnih gradenj in neskladnih gradenj. Še posebno so se novega zakona razveselili lastniki nepremičnin, ki so jih zgradili na črno oziroma so bile zgrajene v neskladju z gradbenim dovoljenjem.

Seznam: Kje bodo za lastnike vikendov na Hrvaškem višji davki

Pri naših južnih sosedih so z letošnjim letom začele veljati davčne spremembe, ki naj bi znižale davčno obremenitev dela na račun večje obdavčitve kapitala in premoženja. Močnejši davčni udarec bodo občutili lastniki počitniških hiš v približno petdesetih mestih in občinah, med katerimi je tudi veliko Slovencev, saj se jim bodo davčne obveznosti povečale tudi za več kot dvakrat. 

Slovenci lani v vzajemne sklade vplačali 40 odstotkov več kot leta 2022

Lani so varčevalci v slovenske vzajemne sklade vložili za 338,25 milijona evrov neto vplačil, kar je 40 odstotkov več kot leta 2022, a še vedno za tretjino manj kot v rekordnem letu 2021, ko je bilo vplačanih 460 milijonov evrov. Skupna vrednost sredstev v upravljanju se je povečala za 18 odstotkov, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). "Lansko leto je bilo za celo slovensko industrijo vzajemnih skladov zelo dobro," je ocenil Blaž Bračič, član uprave NLB.

Kako pogosta je zloraba drog na delovnem mestu?

Novice o zlorabi drog prvega moža Tesle Elona Muska, ki jih je pred časom razkril časnik The Wall Street Journal, so osvetlile tabu temo zlorabe nedovoljenih substanc na delovnem mestu. Časnik, ki se je skliceval na neimenovane vire blizu milijarderja, je poročal, da naj bi Musk užival kokain, ekstazi, psihedelične gobe in LSD. Musk je to zanikal. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar