.webp){kind=icon}
Z začetkom gradnje novega potniškega centra v Ljubljani in skorajšnjim koncem gradnje drugega tira od Kopra do Divače ter nakupi novih potniških vlakov se zdi, da smo v Sloveniji priča nekakšni renesansi (dolgo zapostavljenega) železniškega prometa. A slika nikakor ni zgolj rožnata. O načrtih, izzivih in kritikah smo govorili z direktorjem Slovenskih železnic (SŽ) Dušanom Mesom.
Zakaj je bilo potrebno podreti železniški nadvoza nad Dunajsko cesto v Ljubljani? Rušitev nadvoza je del celovite prenove ljubljanskega potniškega centra. Ta nadvoz je star več kot 60 let in ni več ustrezen za število vlakov, ki bodo čezenj vozili v prihodnje. Država želi celovito urediti območje železniške proge od pivovarne Union mimo Šmartinske ceste do Zaloga. Torej celoten ljubljanski del. In v tem sklopu je tudi omenjeni nadvoz potreben prenove. Spremenjena tirna sika bo dopuščala tudi večje število vlakov in večjo pogostnost vlakov, zato je nujno nadvoz prenoviti.
Celotno območje z vsemi investicijami blizu milijarde evrov. Država bo investirala dobrih 200 milijonov, Slovenske železnice okoli 70 milijonov, preostalo pa so zasebni vlagatelji s svojimi bolj tržno usmerjenimi projekti.
Kdo vse je v Davosu?
V ponedeljek se je namreč v mondenem švicarskem letovišču začelo 54. letno srečanje WEF, ki v švicarskih Alpah poteka že vse od leta 1971. Nabor izzivov je vsako leto daljši, rešitev pa vse manj. Kdo je tam ‒ in kdo ne?
Češnjo na gospodarskopolitični smetani predstavljajo imena, kot so Sam Altman, prvi mož OpenAI, Satya Nadella iz Microsofta, bankir Jamie Dimon iz JPMorgan Chasa, pa Steve Schwarzman iz družbe Blackstone, konference se prvič udeležuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je sestal z ameriškim zunanjim ministrom Antonyjem Blinknom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. V Švico se odpravlja tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenska delegacija na čelu z ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon.
V ospredju (ne)rešljivih geopolitičnih rebusov je namreč humanitarno katastrofična vojna v Gazi. Pri čemer pa njene metastaze porajajo napadi na ladijski promet v Rdečem morju ter povračilni napadi ZDA in koalicijskih partneric na hutijevske položaje v Jemnu.
Kako v 2024 sestaviti portfelj?
Dogajanje na borzi lani je bilo pestro, a sklenemo lahko z ugotovitvijo, da so se trgi dobro odrezali. Kljub boju proti visoki inflaciji in obrestnim meram so borzni indeksi po svetu dosegli dvomestne rasti, z izjemo Kitajske, kjer so nepremičninska kriza, šibko povpraševanje in trenutna deflacija povzročili 11-odstotni upad borznega indeksa CSI 300.
Oči so zdaj uprte v leto 2024, v katero vstopamo z nižjimi ravnmi inflacije. Posledično so pričakovanja finančnih strokovnjakov dokaj enotna, saj pričakujejo ohlapnejšo denarno politiko ameriške in evropske centralne banke, kar je vsekakor pozitiven signal za borzne trge. Borzne strokovnjake smo vprašali, kako sestaviti naloženi portfelj v letu 2024. Pri tem smo predpostavili, da je vlagatelj povprečno nagnjen k tveganju in investira za obdobje najmanj petih let.
Golob se je srečal z gospodarstveniki
Iz kabineta premiera so zjutraj sporočili, da se bo Golob srečal s predstavniki gospodarskih združenj in organizacij. Kot so še sporočili iz kabineta, bodo ključne teme pogovora način sodelovanja pri pripravi davčne reforme, zmanjševanje administrativnih ovir in ostale aktualne teme.
Dogovorili so se za ustanovitev dveh delovnih skupin, v katerih bodo v strokovnem dialogu lahko naslovili vprašanja, povezana s pripravo davčne reforme ter zmanjševanjem administrativnih ovir. Prva delovna skupina bo pripravila analizo davčnih obremenitev s ciljem iskanja ukrepov za spremembo davčne zakonodaje. Druga skupina pa bo pregledala pripombe na Zakon o evidentiranju, ki jih že spremlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V vsako od skupin bodo predstavniki gospodarstva ter vlade imenovali po 5 članov.
Vrnitev fiskalnega pravila: Kaj to pomeni?
Letos se po štirih letih vrača fiskalno pravilo na ravni Evropske unije (EU). Finančni ministri članic EU so lani dosegli dogovor, javnofinančna pravila pa bodo prilagojena posameznim članicam. Evropska komisija je slovenski proračun za leto 2024 sicer ocenila kot primernega. A kaj to pomeni v luči novih fiskalnih pravil?
Državni proračun je po prvih podatkih lani imel 2,3 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 3,7 odstotka BDP. To je za 0,7 odstotne točke več kot leta 2022, Evropska komisija pa napoveduje, da naj bi se javnofinančni primanjkljaj letos zmanjšal na 3,3 odstotka BDP. Tudi prihodnje leto naj bi upadel in obsegal 2,9 odstotka BDP, so zapisali v jesenski napovedi. Ob tem se je javni dolg z 80 odstotkov BDP leta 2020 lani znižal pod 70 odstotkov BDP.
