Dogajanje na borzi lani je bilo pestro, a sklenemo lahko z ugotovitvijo, da so se trgi dobro odrezali. Kljub boju proti visoki inflaciji in obrestnim meram so borzni indeksi po svetu dosegli dvomestne rasti, z izjemo Kitajske, kjer so nepremičninska kriza, šibko povpraševanje in trenutna deflacija povzročili 11-odstotni upad borznega indeksa CSI 300.
Oči so zdaj uprte v leto 2024, v katero vstopamo z nižjimi ravnmi inflacije. Posledično so pričakovanja finančnih strokovnjakov dokaj enotna, saj pričakujejo ohlapnejšo denarno politiko ameriške in evropske centralne banke, kar je vsekakor pozitiven signal za borzne trge.
Borzne strokovnjake smo vprašali, kako sestaviti naloženi portfelj v letu 2024. Pri tem smo predpostavili, da je vlagatelj povprečno nagnjen k tveganju in investira za obdobje najmanj petih let.
Preberi še
Poplava izdaj obveznic evropskih držav, a ne dohajajo povpraševanja
Povpraševanje po belgijskih desetletnih obveznicah je doseglo 72 milijard evrov, desetkrat več od obsega izdaje.
09.01.2024
Borzni pregled: Na Kitajskem nebu še vedno temni oblaki
Pripravili smo pregled gibanj na tujih borzah ob začetku tedna.
08.01.2024
Napoved 2024: Kako bodo volitve v ZDA vplivale na borzne tečajnice?
V letu ameriških predsedniških volitev so ameriški indeksi rasli v povprečju za 10 odstotkov. Indeksi so bili pozitivni v 13 od zadnjih 15 volilnih let.
08.01.2024
Obveznice leta 2023 znova zasijale, tudi pri nas obrat krivulj donosnosti
Decembra 2023 sta se prvič v zgodovini obrnili zahtevani donosnosti na slovenski obveznici.
03.01.2024
Bianca Logar, NLB Skladi: Ohranjamo nadpovprečno izpostavljenost delniškim naložbam
"Po našem osrednjem scenariju bi centralni banki Fed in ECB lahko v drugi polovici leta znižali obrestne mere," poudarja Bianka Logar, namestnica direktorja upravljanja portfeljev pri NLB Skladih. To pomeni večje zanimanje za delniške naložbe kot tudi obvezniške, ki pri trenutnih zahtevanih donosnostih in padajoči inflaciji bolj konservativnim vlagateljem ponujajo donosno alternativo denarnim sredstvom.
Na ameriškem trgu smo trenutno priča nadpovprečnemu vrednotenju delnic, predvsem zaradi razvoja umetne inteligence, kljub temu pa lahko pričakujemo močno rast tudi letos, če ne pride do regulatornih omejitev, ki bi lahko negativno vplivale na dogajanja na trgu. Po drugi strani so vrednotenja v Evropi trenutno ugodnejša. To je posledica slabše makroekonomske slike, bližine vojnih žarišč ter vpliva energetske odvisnosti Evrope.
"Japonska je po letih nizke gospodarske rasti in nizke inflacije končno na poti zrele gospodarske rasti in zmerne inflacije," poudarja Logar. K rasti gospodarstva bo pripomogel tudi padec vrednosti japonskega jena, ki bo spodbudil izvoz, ter stabilna stopnja brezposelnosti. Kljub trenutnim pozitivnim obetom za japonsko gospodarstvo pa za preostale razvite azijske trge ni mogoče trditi enako. Težave na nepremičninskem trgu, slabši odnosi z ZDA in prenizke denarne spodbude negativno vplivajo na tečaje kitajskih delnic, medtem ko Indija dobiva vedno večjo vlogo, pri čemer ji napovedujejo najvišjo rast med državami G20.
Ko govorimo o panožni razporeditvi premoženja, so pri NLB Skladih naklonjeni predvsem panogam, ki se dobro obnesejo v okolju nižjih obrestnih mer. Med takšnimi panogami izstopa tehnološki sektor, kjer imajo vodilna tehnološka podjetja, podprta z umetno inteligenco, nadpovprečno dobičkonosnost, z velikim deležem likvidnih sredstev v bilancah, ki jih lahko usmerijo v raziskave in razvoj.
Pomemben dejavnik pri naložbah so tudi večja geopolitična tveganja, ki povečujejo državne izdatke za obrambo. "Podjetja iz obrambne industrije in tudi podjetja, ki zagotavljajo storitve kibernetske varnosti, pomenijo dobre naložbene priložnosti," še dodaja Logar. Prav tako navaja panogo farmacije in zdravstva, kjer že obstoječe tehnologije in umetna inteligenca pripomorejo k hitrejšemu razvoju ter preizkušanju novih učinkovin, kar naredi naložbe v tej panogi privlačnejše.
Simon Skubin, OptimTrader: Milejša politika Feda in prihajajoče volitve v ZDA pozitivna za trg?
"Glede na to, da vstopamo v volilno leto za ZDA, bi morali delniški trgi delati dobro," pričakuje Simon Skubin, upravljavec premoženja pri trgovalni platformi OptimTrader. Ugodno dogajanje v letu 2024 bi lahko podprla milejša politika Feda. "Bikovski trend se bo razširil tudi na trge, ki so se v letu 2023 odrezali slabše od pričakovanj," še dodaja Skubin. To vključuje trge v razvoju, ki so zaradi slabših rezultatov Kitajske doživeli slabše rezultate v primerjavi z razvitimi trgi. Skubin predlaga razpršitev polovice premoženja med globalni indeks, 20 odstotkov v trge v razvoju, 20 odstotkov v visokodividendne delnice trgov v razvoju ter deset odstotkov v fizično zlato.
Radivoj Pregelj, Triglav Skladi: Pozitivno pri panogah, povezanih s tehnologijo
"Pri sestavi naložbenega portfelja vidim največji potencial v delnicah oziroma delniških skladih, zato je smiselno ta segment bolj utežiti," poudarja Radivoj Pregelj, višji upravljavec individualnih portfeljev pri družbi Triglav Skladi. Odločitev pojasnjuje z investitorskim pričakovanjem, da bodo centralne banke letos znižale obrestne mere za približno 1,5 odstotka, ter izboljšanih napovedih o poslovanju podjetij, kjer v ZDA napovedujejo 11-odstotno rast dobičkov. Kljub temu ostajajo tveganja na trgih, kar lahko povzroči nekoliko povečano nihajnost.
Zaradi pričakovanega ugodnega gibanja obveznic zaradi zniževanja obrestnih mer Pregelj priporoča zmanjšanje deleža denarnih sredstev. Kljub nekoliko manjši pričakovani rasti evropskih obveznic v primerjavi z lanskim letom, ki je obsegala 7,5 odstotka, še vedno predvideva ugodno gibanje.
"Pri sektorski sestavi letos pričakujem nadaljevanje pozitivnega trenda predvsem pri sektorjih, ki so povezani s tehnologijo, to je informacijska tehnologija, komunikacijske storitve in trajne potrošne dobrine," meni Pregelj. Hkrati pričakuje slabše donose pri sektorjih energije, surovin, materialov ter osnovnih potrošnih dobrin.
Pregelj bi razporedil 75 odstotkov svojih naložb med delniške sklade, pri čemer bi četrtino sredstev vložil v evropske obveznice. Od tega bi 70 odstotkov delniških naložb investiral v ameriške delnice, preostanek pa bi razdelil med japonske in evropske delnice. Pri tem bi se izogibal delnicam trgov v razvoju, zlasti Kitajske.
Matej Tadej Jerman, Generali Investments: 70 v bolj tvegane naložbe
"Osnovno pravilo pravi, da začnemo portfelj graditi pri temeljih oziroma od manj tveganih in bolj likvidnih do bolj tveganih, ki pa so tudi bolj dolgoročne in prinašajo možnost udeležbe v višji donosnosti," poudarja Matej Tadej Jerman, skrbnik pogodbene bančne mreže in izobraževanj pri Generali Investments. Pri tem bi namenil 30 odstotkov sredstev manj tveganim naložbam s fiksnim donosom, vključno z obveznicami, ter drugo polovico v likvidna sredstva. Preostalih 70 odstotkov sredstev bi namenil bolj tveganim naložbam, ki vključujejo delniške in druge alternativne naložbe.