Na kaj paziti, ko zaposlujemo vodilnega delavca?

Kako zaposliti vodstvene kadre in na kaj biti pozoren, ko z njimi sklepamo pogodbo o zaposlitvi? Poslovodne osebe, prokuristi in vodilni delavci imajo zaradi svojega vodstvenega položaja v delovnem razmerju nekakšen položaj sui generis (edinstven). To pomeni, da je lahko vsebina njihove pogodbe o zaposlitvi nekoliko drugačna, predvsem v smislu ohlapnejše ureditve garancij, ki jih mora delodajalec zagotavljati delavcu, pa tudi v smislu avtonomnejšega opravljanja dela. 

Predvsem je treba med tako imenovanimi vodilnimi delavci razlikovati med

‒ poslovodnimi osebami in prokuristi 

‒ vodilnimi delavci, ki vodijo poslovno področje ali pa organizacijsko enoto pri delodajalcu in imajo pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom mora biti torej sklenjena v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), lahko pa v njej pogodbeni stranki drugače uredita nekatere pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz posebnega položaja poslovodne osebe oziroma prokurista.

To pa so pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z (1) sklepanjem delovnega razmerja za določen čas, (2) delovnim časom, (3) zagotavljanjem odmorov in počitkov, (4) plačilom za delo, (5) disciplinsko odgovornostjo in (6) prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

1. Kar zadeva pogoje in omejitve sklepanja delovnega razmerja za določen čas, pri tej kategoriji delavcev ne velja časovna omejitev oziroma prepoved veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki jo sicer ureja 55.(2) člen ZDR-1. To je pomembno tudi zato, da se poslovodnim osebam, prokuristom in ne nazadnje tudi delodajalcu omogoči, da trajanje pogodbe o zaposlitvi omeji na trajanje statusnopravnega razmerja oziroma funkcije poslovodne osebe ali prokurista.

2. Posebnost je uveljavljena tudi glede delovnega časa in glede zagotavljanja odmorov in počitkov, v skladu s katero njunega delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma si delovni čas običajno razporejata samostojno. V praksi to pomeni, da si lahko poslovodne osebe in prokuristi sami določajo dolžino delovnega časa in njegovo razporeditev.

3. Glede plačila za delo velja, da se lahko poslovodna oseba in prokurist dogovorita za drugačno plačilo za njuno delo, pri tem pa nista vezana na zakonske določbe ZDR-1, ampak sta pri dogovarjanju tako glede plače kot tudi glede dodatkov pri plači svobodna.

4. Pri disciplinski odgovornosti velja, da so sankcije za kršitve, ki jih pri opravljanju svoje funkcije zagreši poslovodna oseba oziroma prokurist, praviloma že predvidene v okviru statusnopravnega položaja take osebe. Zato je tu pogostejša sankcija odpoklic s funkcije kot pa klasično vodenje disciplinskega postopka zoper zaposlenega.

5. Tudi kar zadeva prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sta stranki glede tega vprašanja svobodnejši: glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi in pravic, ki jih ima poslovodna oseba oziroma prokurist, jima je ob prenehanju prepuščena možnost svobodnega urejanja. Skladno z navedenim je v aktualni praksi pogosto, da pogodbeni stranki prenehanje pogodbe o zaposlitvi vežeta na prenehanje mandata.

Posebnosti

Posebnosti glede vodilnih delavcev, ki vodijo poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in imajo pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve, pa je v tem, da lahko izjemoma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če so že zaposleni pri delodajalcu na drugih delih za nedoločen čas.

Med opravljanjem vodilnega dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mu v primeru, da je delavec že zaposlen pri delodajalcu na drugih delih za nedoločen čas, mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Posebnost je uveljavljena tudi glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez volje ali krivde vodilnega delavca ali v primeru predčasne razrešitve, ali zato, ker po poteku mandata ni bil ponovno imenovan. Takemu delavcu, ki ima za opravljanje vodilnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, namreč pripadajo pravice na podlagi določb ZDR-1, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.

Dva primera sodne prakse

Sodna praksa glede vodilnih delavcev je kar bogata. Omenili bomo le dva primera: 

Odpoved pogodbe zaradi prenehanja mandata predsednice uprave. Višje delovno in socialno sodišče se je v zadevi VDSS Sodba Pdp 944/2012  jasno opredelilo glede razlike med poslovodno osebo in vodilnim delavcem. Izreklo je, da delavec ni imel statusa poslovodne osebe v smislu določbe 72. člena ZDR, temveč le status vodilnega delavca, zato mu je pogodba o zaposlitvi lahko prenehala le iz razlogov in na način, kot to določa ZDR-1.

Ker je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi mimo zakonskih določil o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, to je le z ugotovitvenim sklepom, da se mu pogodba o zaposlitvi odpove zaradi prenehanja mandata predsednika uprave, je bila odpoved pogodbe nezakonita.

Nezakonito prenehanje delovnega razmerja direktorja poslovne enote. Isto sodišče je v zadevi VDSS Sklep Pdp 988/2010 izdalo zelo zanimivo sodbo, v kateri  se je opredelilo glede zakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vodilnimi delavci. Izreklo je, da je za zakonitost takšne pogodbe treba preveriti dejansko vsebino opravljanja dela vodilnega delavca.

Tako za pogodbo o zaposlitvi za določen čas z vodilnim delavcem, ki je sklenjena zakonito, ne zadošča le ugotovitev, da se je delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi imenovalo "direktor poslovne enote", ampak bi bilo treba ugotoviti še, ali je delavka na tem delovnem mestu vodila poslovno področje ali organizacijsko enoto ter ali je imela pooblastilo za sklepanje pravnih poslov ali pooblastilo za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar