Delavci tik pred upokojitvijo: 'Grem na zavod na čakanje'

Konec oktobra je bilo registriranih 17.833 brezposelnih oseb, starih 50 let ali več, kar je za 12,7 odstotka manj kot oktobra lani. Pri tem je bilo 2.216 oseb starejših od 60 let z več kot 35 leti delovne dobe, kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ). "To so osebe, ki se bodo verjetno v nekaj letih upokojile, vsekakor naj poudarimo, da tudi v tem primeru ne gre za osebe, ki naj bi pri nas čakale na upokojitev," menijo na zavodu.

Kaj kažejo številke: koliko starejših delavcev se upokoji in koliko jih upokojitev počaka na zavodu?

Tako kot se znižuje splošna stopnja brezposelnosti, upada tudi število brezposelnih starejših. Če je bilo še leta 2021 brezposelnih skoraj osem tisoč starejših od 60 let, je bilo takih v prvih desetih mesecih leta dobrih šest tisoč.

"Starejši se namreč zaposlujejo in so prednostna ciljna skupina v programih aktivne politike zaposlovanja, kot so javna dela, subvencionirane zaposlitve in podobno," pravijo na zavodu. Kot dodajajo, se je do konca oktobra iz njihove evidence zaradi zaposlitve odjavilo skupaj 4.140 oseb, starejših od 55 let, pri tem je bila tretjina starejša od 60 let.  

"V zadnjih letih smo priča številnim poskusom aktiviranja ljudi pred upokojitvijo, ki izhajajo iz potrebe po zapolnitvi pomanjkanja delovne sile in specifičnega znanja. V večini primerov so delodajalci tisti, ki iščejo sodelovanje s starejšimi posamezniki, s ciljem ponovne aktivacije na trgu dela," opaža Damir Battisti, vodja poslovnega razvoja na Adeccu.

Tudi na kadrovski agenciji Kariera ugotavljajo, da je interes po starejših zaposlenih in celo upokojencih vsako leto večji. "Opažamo predvsem zaposlovanje v trgovinah, turizmu in gostinstvu, pogosto za krajši delavnik. Izkušnje, stabilnost, odgovornost, generacijski prenos znanj in izkušenj ‒ vse to bogati za to odprte delodajalce," meni Tilen Prah, direktor agencije Kariera.

Zaposlovanje starejših spodbuja tudi država. Delodajalec lahko uveljavlja delno oprostitev plačila prispevkov za starejše zaposlene v višini 30 odstotkov, zavod pa podeljuje tudi subvencije za zaposlitev brezposelnih, ki so v evidenci zavoda prijavljeni najmanj dve leti brez prekinitve. Prednost imajo starejši od 50 let.

Ponoven vstop na trg dela tvegan

V prvih desetih mesecih leta se je znova zaposlilo ali samozaposlilo okoli 7.300 brezposelnih, ki so starejši od 50 let. Na drugi strani jih je nekaj več kot 4.100 prešlo v neaktivnost oziroma so se upokojili. Natančnega podatka, koliko oseb se je oktobra upokojilo, pred tem pa prejemalo nadomestilo za brezposelnost, na Zavodu za pokojninsko zavarovanje nimajo. "Iz preteklih obdelav izhaja, da je približno 18 odstotkov novih upokojencev prešlo v upokojitev prek ZRSZ," pojasnjujejo na zavodu.

Na zavodu se namreč znajdejo tudi taki, ki bi šli radi v pokoj, vendar še ne izpolnjujejo vseh pogojev. "V večini primerov gre za tako imenovano skupino zaposlenih 'delavec pred upokojitvijo', ki jo opredeljuje zakon. Skupaj s podjetji se dogovorijo za specifičen način odpovedi, ki jim posledično zaradi dolžine delovne dobe ter starosti omogoča, da upokojitev počakajo na zavodu," pojasnjuje Prah.

Pri tem pa je po njegovih besedah posebnost, da ti zaposleni, če bi jih podjetja 'vzela z zavoda', niso več zaščiteni pred morebitno ponovno odpovedjo delovnega razmerja in bi zatorej lahko podjetjem pomenili alternativo pri pomanjkanju kadra. "Vendar do zaposlovanja vseeno prihaja zelo redko, kot rečeno, predvsem z razlogom na strani delavcev, ki ne želijo ponovnega vstopa na aktiven trg dela," dodaja.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let, ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Da je delavec upravičen do nadomestila za brezposelnost, delovno razmerje ne sme prenehati po njegovi krivdi. Torej ne sme prenehati na njegovo željo. Za to mora delovno razmerje prenehati na podlagi redne odpovedi pri delodajalcu iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Po besedah Battiste gre v takem primeru načeloma za dogovor med delodajalcem in zaposlenim.

Upokojitev pred upokojitvijo

"Razlog za večje število ljudi na zavodu pred upokojitvijo lahko iščemo v tem, da sistem omogoča to možnost. Torej delavci pred upokojitvijo, ki lahko na pogoje za izpolnitev počakajo kot brezposelni s prejemanjem nadomestila, se tudi sami raje odločajo, da ta čas prejemajo nadomestilo in ne delajo," meni Tanja Šket, direktorica agencije Atama.

Kot dodaja, to ne velja za vse. "Treba je bolj podrobno pogledati, kakšna dela so delavci opravljali, preden so prejeli odpoved. Če gre za zaposlitve, kjer se potrebuje fizični napor, kjer so pogoji dela slabši in kjer obstaja potreba po zmanjševanju zaposlenih, se tako delodajalec kot marsikateri delavec odločita za takšno rešitev, sploh ob zviševanju starostne meje za upokojitev," meni Šket.

Starejšim od 58 let, ki so bili zavarovani za primer brezposelnosti več kot 28 let, pripada nadomestilo 25 mesecev. Višina nadomestila prve tri mesece prejemanja znaša 80 odstotkov, v naslednjih devetih mesecih 60 odstotkov in nato po izteku enega leta 50 odstotkov povprečne mesečne plače, ki jo je prejemal v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.

Izplačano denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 530,19 evra in ne višje od 892,50 evra bruto.

Da do podobne prakse dejansko prihaja, so ugotovili tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne možnosti. Na portalu Predlagam vladi so pred časom namreč navedli:

Delež delovno aktivnih starejših Slovencev močno pod povprečjem OECD

Tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) opozarja, da je zaposlenost po 60. letu v Sloveniji zelo nizka. Leta 2019 je bilo v Sloveniji zaposlenih 68,6 odstotka oseb v starosti od 55 do 59 let, kar je le malo pod povprečjem OECD. Padec zaposlenosti v starejši starosti je v Sloveniji veliko večji kot v večini držav OECD. V starostni skupini od 60 do 64 let je bila četrtina Slovencev delovno aktivnih, kar je polovica povprečja OECD. Stopnja zaposlenosti za to starostno skupino je nižja le v Luksemburgu.

Podobno je med 65. in 69. letom stopnja zaposlenosti v Sloveniji s 6,2 odstotka precej pod povprečjem OECD, kjer je 23-odstotna, pri čemer ima več držav srednje in vzhodne Evrope podobno stopnjo, vključno z Madžarsko z 9,1 odstotka, Poljsko z 10,8 odstotka, Slovaška z 9,5 odstotka in Avstrijo z 8,6 odstotka.

"Daljše delo je ključnega pomena, če želi Slovenija ohraniti višino pokojninskih dohodkov in jih financirati na vzdržen način," navaja poročilo. Dejanska upokojitvena starost se je z zelo nizkih ravni v zadnjih desetletjih znatno zvišala, zato bi bilo treba storiti več za podaljšanje tega trenda.

Kaj še svetujejo pri OECD? Najnižjo upokojitveno starost 60 let je treba zvišati na najmanj 62 let in jo nato povezati s pričakovano življenjsko dobo. Referenčno prispevno dobo za upokojitev brez kazni bi bilo treba povečati s sedanjih 40 let na najmanj 42 let in odpraviti pravilo, ki znižuje najnižjo upokojitveno starost na podlagi dobe varstva otrok.