Zgodbe tedna: Bitcoin, zlato in intervjuji

Izpostavljamo članke, ki so najbolj odmevali ta teden.

Skoraj vsak dan se je prostor našel za največjo kriptovaluto bitcoin, ki je od sredine oktobra pridobila več kot 60 odstotkov vrednosti. Bitcoin je v najdaljši seriji rasti od maja dalje presegel vrednost 44 tisoč dolarjev, nato pa se ustalil malček pod to mejo. V zadnjih šestih dneh je največja kriptovaluta pridobila 16 odstotkov, od začetka leta pa je vrednost bitcoina zrasla za 165 odstotkov. Ne glede na to je še vedno 25 tisoč dolarjev pod rekordno vrednostjo iz leta 2021. Poleg tega se nekateri sprašujejo, ali skok vrednosti žetona odraža prepričanje vlagateljev, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) prihodnje leto znižala obrestne mere. Za zdaj tudi ni pomislekov, ali je rast upravičena.

Vroče zlato

Mikavna naložba pa se zdi tudi zlato. Dragocena kovina je v obdobju naglih sprememb vselej varen pristan, cena je ta teden segla do rekordnih 2.135 dolarjev za unčo. Bolj ko je svet nestanoviten, bolje gre zlatu, bi lahko povzeli. Od začetka oktobra se je njegova vrednost zvišala za skoraj 16 odstotkov, kar je trend, ki se je začel s konfliktom med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, od takrat pa so ga poganjala pričakovanja, da bo Fed v začetku prihodnjega leta prešel na rahljanje monetarne politike. Zato se logično postavlja vprašanje, ali je torej pravi čas, da mali vlagatelji investirajo v zlato, ali je bolje, da se omejijo na vsebino škatlice z nakitom?

Trg lizinga v številkah: Avti se cenijo, sklenjenih manj financiranj

Avtomobilski trg in z njim proizvodnja in ponudba se vračajo v stare tirnice. A povpraševanje kaže znake, da ni vse tako rožnato. Kot smo pisali, se je število registracij novembra medletno povečalo za 6,5 odstotka. Povpraševanje ovirajo visoke cene in visoke obrestne mere pri financiranju. Zato so se na trg vrnili popusti, ki večinoma veljajo za financiranje. Naša analiza je pokazala, da je mogoče pri nakupu dobiti od le nekaj pa do 10 ali 15 odstotkov popusta. Tu pa je potrebna previdnost. V okolju visokih obrestnih mer so nova normalnost postale pogodbene in efektivne obrestne mere nad osem, devet in celo desetimi odstotki. Kaj kažejo podatki trga lizinga in kaj razkrivajo glede avtomobilskega trga? 

Krka s sladkimi skrbmi

Analitiki so preučili, kako novomeški farmacevt Krka upravlja presežna denarna sredstva. Za maksimiranje vrednosti za delničarje mora vodstvo Krke to obilje strateško razporediti ob upoštevanju s tem povezanih oportunitetnih stroškov. Poglobili smo se v drobovje financ družbe, da bi preverili, kako učinkovito upravljajo denarna sredstva. Krka se je znašla v položaju z znatnim presežkom sredstev več kot 500 milijonov evrov in nima organskih naložbenih priložnosti, za katere bi lahko uporabila ves presežek denarja. Posledično s kombinacijo organskih naložb, dividend, odkupov delnic in kratkoročnih naložb v finančne instrumente ustvarja dodatno vrednost za delničarje.

Kakšne so depozitne obrestne mere za podjetja?

Z rahlim povečanjem depozitnih obrestnih mer so se vloge na vpogled nefinančnih družb po dolgoletnem naraščanju v prvi polovici leta zmanjšale, in sicer bolj kot pri gospodinjstvih. Zlasti zaradi povečanja kratkoročnih vezanih vlog, za katere so banke ponudile višje obrestne mere kot za nove kratkoročne vezane vloge gospodinjstev. Z rastjo depozitnih obrestnih mer in vezavo sredstev so se podobno kot v Sloveniji vloge na vpogled zmanjšale tudi v večini drugih držav evrskega območja. Kako primerljive pa so obrestne mere?

Kržan, Luka Koper, o negotovosti glede železniških povezav

Pogovarjali smo se tudi z novopečeno predsednico uprave Luke Koper Nevenko Kržan. Čeprav je Luka ob devetmesečju na letni ravni ustvarila manjši dobiček, ta še vedno presega načrtovanega. Kako bo v zadnjem četrtletju in prihodnje leto? "Zagotovo bodo načrti ob koncu leta preseženi. Tudi za prihodnje leto smo načrtovali smelo, zmerno rast," je v intervjuju za Bloomberg Adria pojasnila Nevenka Kržan. Po njenih besedah zaradi negotovosti glede železniških povezav. "Šele ko bo polno vzpostavljen drugi tir, bomo lahko govorili o večjih stopnjah rasti," opozarja Kržan. Pojasnila je tudi, kakšne so trenutne razmere na globalnem logističnem trgu in kako je Luka Koper povezana z vietnamskim podjetjem.

Matej Rus o startup sceni

Objavili smo tudi intervju z Matejem Rusom iz mariborske Tovarne podjemov glede tega, v kakšni kondiciji je slovenska startup scena, kakšni so trendi ali nas okoliške države res prehitevajo in kaj vlagatelji pričakujejo od države. »Startup scena se uspešno razvija, po številu zagonskih podjetij smo nekje v povprečju EU, nekoliko zaostajamo pri tveganem kapitalu. Smo na prelomnici, trenutno smo priča nastanku večjega števila skladov tveganega kapitala. To razumem kot nov zagon za preskok v razvoju startup ekosistema v Sloveniji,« pravi Rus.

Nemški proračun na tnalu

Medtem ko se nemški evropski bolnik sooča z vse bolj negotovimi gospodarskimi napovedmi, ki se najbolj nazorno odražajo v krčenju BDP, poskuša koalicija kanclerja Olafa Scholza z obsežnimi naložbami v zeleni prehod izpeljati paradigmatski obrat razogljičenja prvega gospodarstva Evropske unije. Kancler je pred dnevi sredi pogajanj s koalicijskimi partnerji glede zagotavljanja vzdržnosti državnega proračuna v nagovoru poslancem v bundestagu kljubovalno zagotovil, da pri modernizaciji nemške industrije in zelenega prehoda gospodarstva "ne bo popuščanja". Pa vendar je v nemškem proračunu za prihodnje leto po precedenčni odločitvi tamkajšnjega ustavnega sodišča zazevala 17 milijard evrov velika luknja, ki bi lahko negativno vplivala na zeleni prehod avtomobilske industrije. Pred zadnjo letošnjo sejo parlamenta, kjer bodo poslanci potrjevali vladni predlog proračuna, je na tnalu več programov za razogljičenje nemškega gospodarstva.

Smučišča s finančne plati

Na koncu pa še na sneg. Po dveh letih, ki ju je zaznamovala pandemija, so slovenska smučišča lahko lani znova normalno delovala, kar se odraža tudi v poslovnih rezultatih. Večina večjih smučišč je namreč minulo leto imela boljše poslovne rezultate. Kljub temu se nekatera – na pragu novih investicij – še vedno soočajo z negativnimi poslovnimi rezultati. Ob novih naložbah, s katerimi krepijo predvsem celoletno obratovanje, se marsikatero zato posveča tudi obvladovanju dolga. Neposredna primerjava, katero smučišče se je bolje odrezalo, sicer ni mogoča, saj so v poslovne rezultate pri nekaterih vključeni tudi različni turistični kompleksi in druge aktivnosti. A njihovi poslovni rezultati kažejo, da se nekateri spopadajo s finančnimi težavami, medtem ko so drugi znali poiskati bolj dobičkonosen model, ki prihodke prinaša tudi v poletni sezoni.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar