Zgodbe tedna: Menjava na vrhu Petrola in dodatni davki za gospodarstvo

Nada Drobne Popović se po dobrih treh letih poslavlja z mesta predsednice uprave Petrola; njen mandat, čeravno predčasno, se končuje sporazumno. Tako so namreč odločili na seji nadzornega sveta, ki ga na položaju predsednika vodi Janez Žlak. Zamenjal jo bo novi član uprave, ki je v Petrol prišel pred dobrima dvema mesecema Sašo Berger.

Drobne Popović je v izjavi za javnost dejala, da je "ponosna, ker družbo in skupino Petrol svojemu nasledniku predaja v odlični finančni kondiciji". Omenila je težke in nepredvidljive izzive, s katerimi je bil Petrol med njenim predsedovanjem soočen, najprej zaradi epidemije, nato še zaradi energetske krize.

Odzivi na Petrol: 'Korporativno upravljanje v družbah z državnim lastništvom katastrofalno'

"Slovensko korporativno upravljanje v družbah z državnim lastništvom je katastrofalno," je v odzivu na dogajanje v Petrolu za Bloomberg Adria dejal ekonomist Mitja Kovač. Po njegovem mnenju pri nas vsaka zmagovalna politika smatra državno lastništvo kot svoj plen v katerega po mili volji nastavlja najrazličnejše zveste kadre in jih s tem nagrajuje za svojo zvestobo. "Dolgoročni cilji, učinkovitost, vruhunskost in sposobnost teh kadrov ni nikoli v prvem planu in temu so potem primerni tudi rezultati, pri tem gre za odstotnost vsakršne dolgoročne strategije," je nadaljeval Kovač.

Kovač gre še dlje: "S tem modelom domačijskega kapitalizma dajemo signal vsem mladim in sposobnim ljudem, da je glavno kakšno strankarsko izkaznico ima neka oseba in ne toliko, kaj zna oziroma kako dober in produktiven je kader," pravi Kovač.

Vlada sprejela zakon, ki dviga davek na dobiček in obdavčuje bilančno vsoto bank

Vlada je kot vir za obnovo po poplavah določila začasni dvig davka na dobiček pravnih oseb za tri odstotne točke (z 19 na 22 odstotkov) in davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka. Sredstva bosta prispevala tudi proračun in SDH iz dobička.

Davek bo začela država pobirati z letom 2025, leta 2024 bo ukrepe financirala z zadolževanjem. Zato so se odločili zaradi možnih pravnih zapletov zaradi retroaktivnosti uveljavitve zakona, je povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Prihodnje leto država računa tudi na denar iz evropskega solidarnostnega sklada.

Spremljamo depozite: Katera banka ponuja najvišje obrestne mere

"Čeprav so med bankami že nastale razlike v višini depozitnih obrestnih mer in so bili zaznani posamični manjši odlivi vlog, pa rezultati ankete kažejo, da do konca leta 2023 izrazitejših porastov obrestnih mer za vezane vloge depozitov večina bank ne načrtuje," so v poročilu zapisali pri Banki Slovenije.

Preverili smo, kakšne so trenutne depozitne obrestne mere in kdo še ponuja akcije. Rekorderji so pri Intesi Sanpaolo, kjer akcijsko za vezavo sredstev za šest mesecev ponujajo 3,3 odstotka obresti, kar je sicer 0,2 odstotne točke manj kot septembra.

Začenja se veliko ohlajanje hrvaškega trga nepremičnin

Čeprav nam akterji, ki aktivno delujejo na hrvaškem nepremičninskem trgu, zagotavljajo, da se bo cena stanovanj le povečevala, in če danes ne kupite, zamujate življenjsko priložnost, je dejstvo, da se letos začenja velika streznitev vlagateljev, prodajnih agentov, nepremičninarjev in nekaterih analitikov.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar