Matej Rus: Mladi vse bolj ambiciozni, kapital pa išče nove priložnosti

V kakšni kondiciji je slovenska startup scena, kakšni so trendi ali nas okoliške države res prehitevajo in kaj vlagatelji pričakujejo od države. Na Slovenskem VC forumu v Trbovljah smo govorili z Matejem Rusom iz mariborske Tovarne podjemov, ki je soorganizirala dogodek.

Z zagonskimi podjetji se strokovno ukvarjate že dolgo, tako kot visokošolski predavatelj in raziskovalec kot tudi organizator največje regijske startup konference Podim. Kako ocenjujete startup okolje v Sloveniji?

Startup scena se uspešno razvija, po številu zagonskih podjetij smo nekje v povprečju EU, nekoliko zaostajamo pri tveganem kapitalu. Smo na prelomnici, trenutno smo priča nastanku večjega števila skladov tveganega kapitala. To razumem kot nov zagon za preskok v razvoju startup ekosistema v Sloveniji.

Gre razvoj v smeri večje profesionalizacije?

Podporno okolje se čisti, se specializira in povezuje s ciljem dviga kakovosti. Na drugi strani podjetniški vzori vlečejo, vedno več ljudi se želi podati v podjetniške vode. Še posebno pri mlajših generacijah je podjetništvo pogosto prva izbira. Tudi kapital v želji po razpršenosti išče nove naložbene priložnosti in se seli v startup sektor.

Dozorelo je tudi spoznanje, da moramo spodbujati prenos znanja iz univerze v gospodarstvo. Da se konkretne raziskave v smislu projektov spinoff ali spinout pojavijo v startup okolju in se potegujejo za sredstva tveganega kapitala. Raziskovalci tako lahko postanejo podjetniki ali se povežejo s podjetniki.

Komercializacija tehnologij se mi tudi zdi največja priložnost za Slovenijo. Če smo svetovni prvaki v številu doktoratov in smo zelo visoko po citiranosti člankov in znanstvenih dosežkih, moramo znati to tudi kapitalizirati in preliti v uspešna podjetja. Tu smo bili do zdaj relativno slabi.

 

Slovenski VC forum

Kaj menite o aktualnih primerjavah slovenskega startup okolja s tujino, predvsem z državami v regiji? Slišimo veliko komentarjev, da nas sosednje države prehitevajo?

Bližnje države, še zlasti tiste južno in vzhodno od nas, so še vedno nekoliko manj razvite od Slovenije. Odločile so staviti na razvoj startup sistema kot svojo strateško razvojno priložnost. Verjetno so jih k temu spodbudili tudi določeni uspehi, kot sta Rimac in Infobip na Hrvaškem. To jim je dalo pogum in energijo, da bolj korenito in hitreje preobrazijo družbo v smeri prijaznosti startupom.

V preteklih letih so na Hrvaškem zagnali tudi nekaj skladov tveganega kapitala s pomočjo Evropske investicijske banke, pri katerih Slovenija ni sodelovala. Sprejeli so tudi zakonodajo, ki omogoča pokojninskim družbam, da večji delež portfelja investirajo v alternativne naložbe, pri katerih so skladi tveganega kapitala glavna izbira.

Katere branže oziroma tehnologije so na področju startupov najbolj 'vroče'? Na katerih področjih se največ dogaja?

Največ podjetij se ukvarja s programsko opremo, tako za končne kupce kot za podjetja, torej z rešitvami B2B. Veliko je podjetij, ki se ukvarjajo s produkti s področja prehrane, mobilnosti, marketinga in zdravja, ki pa vse vključujejo močno tehnološko komponento.

Podatki kažejo, da je zadnja leta vse manj investicijskega denarja za podporo startupom? Zakaj prihaja do tega?

V Sloveniji je v resnici denarja za startupe vedno več, čuti pa se primanjkljaj pri prevzemih in izstopih vlagateljev (exitih), kjer so številke v času debelih krav vedno zelo visoke. Zdaj je prevzemov res manj in prav ti so največji vir povratne zanke dotoka denarja v startup sistem in v nove sklade tveganega kapitala. Zaradi tega bodo imeli skladi tveganega kapitala nekoliko oteženo nalogo pri zbiranju svežega denarja, morali se bodo bolj osredotočiti na upravljanje obstoječega portfelja startupov. Vendar po vsakem dežju posije sonce, gospodarski cikli so nekaj običajnega. Že sam sem doživel več teh ciklov in tudi ta kriza, če bo trajala kakšno leto, leto in pol, bo prešla in se bo cikel obrnil navzgor.

Do padca torej prihaja zaradi nekaj zelo dobrih minulih let?

Tako je, ampak okolje se lahko v nekaj letih popolnoma spremeni. Manjše krize prihajajo na kakšna štiri do šest let, večja kriza je bila leta 2008. Imam torej ciklično gibanje in sedanja situacija je popolnoma normalna.

Kaj od države pričakujejo vlagatelji, ki upravljajo sklade tveganega kapitala? Na kakšen način bi jim država najbolj pomagala?

Tako da bi razvila specifične mehanizme, ki jih potrebuje startup okolje za normalno poslovanje. Na primer z možnostjo ustanovitve vitke oblike delniške družbe, ki je prilagojena zahtevam startup podjetij. Ta vitka organizacija je namreč ključna, da lahko mednarodni investitorji preprosteje vstopajo v podjetja in da lahko podjetja enostavneje vključujejo svoje zaposlene v lastniško strukturo.

Poleg tega bi potrebovali olajšave za zasebne investitorje, ki vlagajo v tvegani kapital. Tvegane naložbe so, kot že ime pove, zelo tvegane. Država lahko z olajšavo vlagatelja spodbudi, da se kljub temu odloči za bolj tvegano obliko naložbe, in ne vlaga kapitala v celoti zgolj v konservativne naložbe. Država bi lahko tudi pomagala pri privabljanju tujih talentov, na primer s tehnološkimi vizumi, kjer bi bili postopki pridobivanja dovoljenj poenostavljeni.

Upravljalci tveganega kapitala so kot primer navedli, da zaradi višjih stroškov dela ne morejo pripeljati večjih ekip strokovnjakov iz tujine.

Seveda, kandidat iz tujine, ki razmišlja o selitvi v Slovenijo, bo na to gledal skozi osebne finance. Če so v tujini nižji davki na dohodek, bo dvakrat premislil, ali se bo preselil k nam. Ampak mogoče imamo v Sloveniji toliko drugih prednosti, da zgolj obdavčitev dohodka ni glavna ovira.

Mogoče je glavna ovira to, da Slovenija nima dovolj prijaznega okolja za razvoj startupov, da je preveč birokracije, da država, preprosto povedano, podjetjem povzroča preveč težav. Podjetje bi morda celo raje plačalo določeno vsoto, če bi vedelo, da bodo postopki izvedeni hitro in učinkovito. Dolgi in negotovi postopki so lahko večji problem kot le finančni stroški.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar