Zgodbe tedna: Boscarolove naložbe, Fursov balon

Zbrali smo članke, ki so ta teden najbolj odmevali.

Multimilijonar Ivo Boscarol razkril svoj portfelj in pričakovane donose

Ajdovski podjetnik Ivo Boscarol po prodaji podjetja Pipistrel svoje premoženje plemeniti v 19 različnih naložbah, vse od startupov, nepremičnin do finančnih naložb.

Ivo Boscarol svoje 300-milijonsko premoženje upravlja prek svojega podjetja Boscarol d.o.o. Naložbe skrbno izbira, vse skupaj pa je razdelil v tri stebre po okvirno 100 milijonov evrov. Kot pravi, od vsake naložbe pričakuje vsaj desetodstotni donos, zato se tudi ni odločil za nakup slovenskih ljudskih obveznic.

Kaj je povedal podjetnik?

Furs 'napihnil' število normirancev: Lani jih je bilo aktivnih več kot 92.200

Na začetku mandata je minister za finance Klemen Boštjančič dejal, da bo vlada Roberta Goloba vlada sprejela ukrepe, da normiranost ne bo več tako zelo zanimiva. Ukrepov ni na vidiku, število samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki pa še naprej raste. Lani je bilo skupno aktivnih več kot 92.200 normirancev, kažejo podatki Finančne uprave RS (Furs), medtem ko je iz podatkov poslovnega registra Ajpes razvidno, da jih je bilo konec leta 2022 dobrih 70 tisoč.

Kako je to mogoče?

STA

 

Ivan Simič o davčni reformi pri nas ter primerjava s Hrvaško in Srbijo

Davčni strokovnjak Ivan Simič, ki je bil med drugim dvakrat na čelu slovenske in enkrat na čelu srbske davčne uprave, do zdaj pa je sodeloval pri štirih davčnih reformah, si veliko obeta od strateškega sveta za davke oziroma skupine za davčno reformo.

Meni, da je minister za finance Klemen Boštjančič izbral najboljšo ekipo, ki jo je lahko sestavil ta trenutek, in zaradi tega državljani polagajo veliko upanje v predloge sprememb davčnih predpisov. Obenem pa meni, da je vlada v nenavadnem položaju, saj bo težko izvedla korenito davčno reformo.

Celoten pogovor si lahko preberete tukaj.

Krka s 150 milijoni evrov naložb in vstop na indijski trg

Kot smo poročali včeraj, je novomeški farmacevt Krka v svojem nerevidiranem poročilu za preteklo leto zapisal, da je so lani v skupini ustvarili 313,7 milijona evrov dobička. Dobiček iz poslovanja (EBIT) pa je obsegal 399,6 milijona evrov in je bil 18,4 milijona evrov oziroma pet odstotkov večji kot leta 2022.

Kaj lahko pričakujemo?

Depositphotos

 

Ali zviševanje davkov na tobak res zmanjšuje kajenje?

Tobak je ena največjih javnozdravstvenih težav v svetu in Sloveniji. V svetu vsako leto zaradi tobaka umre več kot 8 milijonov ljudi, v Sloveniji pa vsak teden vsaj 60 prebivalcev. Tobak v Sloveniji na leto povzroči večje število smrti kot nezgode, alkohol, prepovedane droge in samomori skupaj.

Eno najučinkovitejših orožij v boju proti tobaku sta višanje obdavčitve in trošarin na tobačne izdelke. Kljub temu številni opozarjajo na razmah črnega trga, ki naj bi sledil višjim cenam tobačnih izdelkov.

Kako smiselni so višji davki pri zmanjšanju uporabe tobačnih izdelkov?

'Volitve brez volitev, izbira brez izbire' ali kam Rusijo vodi Putin?

"Pod Putinom volitev v Rusiji že dolgo ni," jutrišnji vrhunec političnega dogajanja v Ruski federaciji opiše izvrsten poznavalec razmer v tej državi Branko Soban. Od petka pa vse do nedelje bo namreč v državi s 146 milijoni prebivalcev potekalo nekaj, kar le spominja na volitve, pravi.

Po ocenah naših sogovornikov, s katerimi smo vzeli v precep ruske volitve, gre v veliki meri za potrjevanje režima in zdaj že petega mandata predsednika Vladimirja Putina, ki tej mogočni državi tako ali drugače vlada že več kot dve desetletji.

Kakšna država je Rusija?

Depositphotos

 

Analiza BBA: Ko sladko postane grenko

Cene surovin, kot so žito, nafta in plin, so se vrnile na raven pred pandemijo. Cene  nekaterih pa še naprej rastejo, kot so sladkor, kakavova zrna, kava in pomarančni sok. Neugodne vremenske razmere in bolezni so glavni razlogi za tolikšno rast cen, med katerimi prednjači kakav, ki se je od začetka leta 2023 podražil za 170 odstotkov.

Zakaj se kakav in kava dražita?

Ali lahko v Sloveniji kupimo promptne ETF v bitcoinih?

Cena bitcoina raste, prav tako prilivi denarja v promptne sklade v bitcoinih, ki od januarja kotirajo v ZDA. Ali je med slovenskimi vlagatelji zanimanje za nakup teh skladov?

Pogledali smo, kakšne so možnosti za nakup in ali je sploh smiseln z vidika davkov in stroškov.

Booking.com

 

Na Hrvaškem kupci nepremičnin potegnili ročno zavoro

Po več vročih letih na hrvaškem nepremičninskem trgu so se pojavili prvi znaki, da so tako tujci kot domači kupci omejili apetit po stanovanjih in hišah. Razpoložljivi podatki kažejo na še večji upad v nekaterih stanovanjskih kategorijah, poroča hrvaški Bloomberg Adria.

Po podatkih Tportala, kjer se sklicujejo na podatke hrvaške davčne uprave, so tuji kupci lani na Hrvaškem kupili 25 odstotkov manj stanovanjskih nepremičnin kot leta 2022. Število nakupov stanovanj in apartmajev se je zmanjšalo s 4.300 na 3.200, medtem ko se je število hiš, ki so jih kupili tujci, zmanjšalo za približno dvesto na skoraj 830.

Zakaj se hrvaški nepremičninski trg ohlaja?

Hrvaške pokojnine se plemenitijo v slovenskih blue chipih

Čeprav je turizem eden stebrov hrvaškega gospodarstva, pri hrvaških pokojninskih skladih domača turistična podjetja niso prva naložbena izbira. Tudi sicer je na Zagrebški borzi zelo malo podjetij, v katera vlagajo vsi. Pokojninske družbe so imele konec leta 2023 za 2,8 milijarde evrov hrvaških delnic. Ob tem so 1,7 milijarde evrov vložile v lastniške deleže tujih podjetij, med njimi največ v slovenske blue chipe.

Kam sredstva vlagajo hrvaški pokojninski skladi?

Bloomberg Mercury

 

Bo 'avtomobilski Airbus' rešil evropske avtomobilske koncerne?

"Preprosto ne moremo izgubljati časa, zato s projektom ne bomo odlašali," je na novinarsko vprašanje o tem, kdaj namerava Renault zagnati razvoj novega električnega twinga, odgovoril prvi mož koncerna Luca de Meo. Njegova urgenca je prišla do izraza na pred nedavnim zaključenem avtomobilskem salonu v Ženevi, ki je eden redkih na stari celini, kjer se spomladi zbere avtomobilistična smetana in predstavi novosti ter načrte za novo leto.

Kaj so se avtomobilisti dogovorili na ženevskem salonu?

Davkarija razkriva, koliko davkov so leta 2023 plačali Slovenci

Finančna uprava (Furs) je v letnem poročilu razkrila, koliko davkov je v preteklem letu pobrala za državo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), občine in posredno za Evropsko unijo (EU). Skupno je Furs pobral za 22.514.980.147 evrov davkov, s čimer je za 3,8 odstotka presegel letni načrt. V primerjavi z letom 2022 je pobral za sedem odstotkov več davkov, glede na leto 2021 pa so se javnofinančni prihodki povečali za 17,2 odstotka.

Koliko davkov so leta 2023 plačali Slovenci?

Ne tako sladke skrbi proizvajalcev čokolade

Čokolada je ena najbolj priljubljenih slaščic Slovencev. Po nekaterih ocenah naj bi povprečen Slovenec na leto pojedel približno štiri kilograme čokolade, vendar vse kaže na to, da se bodo te številke v prihodnosti zmanjšale, saj bo čokoladni užitek postal izrazito dražji. Cenam čokolade namreč zaradi slabih vremenskih razmer v zahodni Afriki grozi podražitev, predvsem zaradi dviga cene kakava, ene ključnih sestavin.

Kako je rekordna cena te surovine vplivala na slovenske proizvajalce čokoladnih dobrot?

Depositphotos

 

'Kdor danes gradi, bo bankrotiral'

Nemčija je v resni gradbeni krizi, predvsem pri gradnji novih stanovanj. Število novogradenj bo do leta 2027 padlo na najnižjo raven po letu 1991. Po oceni nemškega združenja za nepremičnine naj bi letos v Nemčiji primanjkovalo okoli 600 tisoč stanovanj, do leta 2027 pa naj bi se ta številka povzpela na več kot 830 tisoč. Predsednik združenja Andreas Mattner pravi, da največja kriza na področju novih stanovanj šele prihaja. Po njegovem mnenju je cilj zvezne vlade, ki letno napoveduje okoli novih 400 tisoč stanovanjskih enot, nedosegljiv.

Zakaj?

Bo Slovenija po 20 letih zaradi Putina uvedla naborništvo?

Lanskega septembra je minilo natanko 20 let, odkar je pri nas začela veljati uredba o prostovoljnem služenju vojaškega roka, ki je državljanom, starim med 18 in 27 let, omogočila najmanj trimesečno prostovoljno vojaško urjenje.

Minister za obrambo Marjan Šarec je bil v svojih javnih nastopih glede oživljanja odpravljene prakse doslej previden. Vseskozi poudarja, da ne razmišlja o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka; vsaj takšnega, kakršnega smo poznali pred letom 2003.

Kako verjetna je ponovna uvedba naborništva?

STA

 

Cinkarna Celje: Dobiček bo morda dvakrat večji

Cinkarna Celje je minuli teden objavila poslovno poročilo za leto 2023. Poslovala je slabše kot leto prej, kar je vodstvo tudi pričakovalo in napovedalo, saj je njihova panoga močno odvisna od cikličnih gibanj v gradbeni panogi. Na podjetje vplivajo tudi cene energije in pritisk konkurence iz drugih delov sveta.

S predsednikom uprave Cinkarne Celje smo govorili tudi o dividendni politiki, naložbenih načrtih in razmerah v gradbeništvu.

Pet vročih vprašanj, ki ta hip najbolj mučijo kriptovlagatelje

Vrednosti bitcoina, ethra in drugih manjših kriptovalut so v zadnjih mesecih v močnem vzponu. S tem se povečujejo dobički lastnikov teh vrst premoženja, vsaj navidezni, dokler lastniki kriptopremoženja ne prodajo in s tem unovčijo dobičke.

Poiskali smo odgovore na nekatera vprašanja, ki so si jih v teh dneh zastavili številni lastniki kriptovalut.

Microsoft Bing

 

Kakšne obrestne mere dobite pri stanovanjskih posojilih?

Čeprav je Evropska centralna banka (ECB) ključne obrestne mere na četrtkovem srečanju pustila na rekordno visoki ravni, so nekatere poslovne banke pri nas že malenkostno znižale kreditne obrestne mere za gospodinjstva. Najbolj so se spustile fiksne obrestne mere na stanovanjska posojila, po katerih pa v zadnjih mesecih ni velikega povpraševanja.

Bodo nižje obrestne mere povečale posojilni apetit Slovencev?

Kaj in za koliko se je na Obali prodalo januarja?

Promet z nepremičninami na Obali tudi letos upada. Lani je bilo v povprečju sklenjenih okoli 30 poslov na mesec, po sedanjih podatkih (morda kakšna transakcija še ni vpisana v zemljiško knjigo) letos januarja pol manj. Kaj pa cene? Lani so za kvadratni meter stanovanja v povprečju iztržili nekaj pod štirimi tisočaki, najvišja cena je bila po podatkih podjetja za vrednotenje nepremičnin Arvio v zadnjem kvartalu in je bila le malenkost pod 4.500 evri. Januarja pa se je povprečna cena kvadratnega metra spustila pod štiri tisoč evrov.

Preberite, kaj se je prodajalo.

Kdo so tuji delavci, ki si želijo delati pri nas

Tujci trenutno sestavljajo 14 odstotkov delovne sile pri nas, ob tem pa prispevajo kar 80 odstotkov novih zaposlitev. Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) je lani objavil 163 tisoč oglasov za delo, med katerimi je 60 tisoč delovnih mest ostalo nezapolnjenih. Ne glede na to pa je bilo lani izdanih najmanj delovnih dovoljenj tujcem v zadnjih šestih letih, če izvzamemo covidno leto 2020.

Kdo želi delati v Sloveniji?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar