Christine Lagarde: Šarmantni 'jastreb' na čelu ECB

"Kaj pa vem, ker moram pokazati samozavest in zaupanje vase, bi rekla, da 10," je na vprašanje novinarja FT o tem, kako bi occenila svoje delo, hudomušno odgovorila predsednica Evropske centralne banke ECB Christine Lagarde.

67-letna pravnica na vrhu ene izmed najpomembnejših bančnih institucij sveta je vseprej kot avtokratski tehnokrat, kakršni običajno zasedajo najvišji položaj v evrski emisijski banki.

V pogovoru po štirih letih vodenja banke pa je karizmatična Francozinja za omenjeni časnik vseeno podala realnejšo oceno svojega minulega dela. "Čeprav moram paziti, da se ne bi samozanikala, bi rekla, da si zaslužim oceno sedem," novinarju odgovori nekdanja francoska finančna ministrica, ki oceno pojasni s tem, da ji ciljne dvoodstotne inflacije v evroobmočju tudi po več kot poldrugem letu dvigovanja obrestnih mer še zmeraj ni uspelo doseči. Trenutno ta v Evropi, pri 4,3 odstotka, trdovratno vztraja na več kot dvakrat večji ravni.

Nemci upravljajo Evropo, Francozi pa njen denar

Imenovanje Lagard je bilo pred štirimi leti posledica enkratne ureditve EU. Na položaj šefinje ECB je bila imenovana v skladu z dogovorom, ki velja med de facto odločujočim duetom vseevropskega projekta. V zadnji porazdelitvi dveh najmočnejših položajev v Evropski uniji je namreč leta 2019 Nemčiji pripadel položaj predsednika Evropske komisije, medtem ko je Francija v Frankfurt, kjer ima ECB svoj sedež, napotila svojo nekdanjo ministrico za finance.

Za razliko od nemalokrat brezkompromisne, samovoljne, in, kot pravijo poznavalci, tudi hladne predsednice Komisije v Bruslju, za kakršno velja Ursula von der Leyen, je pristop Lagarde bistveno bolj konsenzualen. Medtem ko je nekdanja ministrica za obrambno v vladi markantne kanclerke Angele Merkel svoja atlanticistična nagnenja nazadnje demonstrirala s skorajda brezpogojno podporo najpomembnejšemu ameriškemu zavezniku na Bližnjem vzhodu, s čimer je v povezavo glede izraelsko-palestinskega vprašanja vnesla dodaten razdor med članicami, Bloomberg poroča, kako predsednica banke v odnosu do članov sveta banke uporablja bistveno bolj oseben in človeško pristnejši pristop.

 

 

A med dvema najmočnejšima ženskama v Evropi obstajajo tudi paralele. Ena izmed teh je izjemna delovna etika Nemke in Francozinje. "Spremenim se v meniha," o tem, kako se loteva svojih delovnih nalog pred vsakokratnim zasedanjem sveta ECB, razlaga Lagarde. "Zaprem se v svoje stanovanje s kupom dokumentov in literature. Potem pridem sem na zajtrk ali grem v muzej, da se malo nadiham svežega zraka," pojasnjuje Korzičanka, ki navkljub temu, da nima klasične ekonomske izobrazbe, po ocenah poznavalcev izvrstno krmari med tehnokrati v Frankfurtu.

Kljub temu pravi, da je bila krivulja učenja na začetku poti glavne evropske bankirke "zelo, zelo brutalna in nenadna." Njena pravna izobrazba in kasneje izkušnje pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS) so ji po njenem prišle še kako prav pri soočanju z napornimi delavniki, ki se začnejo ob 5.30 zjutraj z jogo, počepi in vadbenim kolesom. Iz pisarne se pogosto vrne šele po 20. uri, pravi.

Za nasmehi in objemi se skriva metodičen um

"Lagarde si prizadeva za soglasje in je temu pripravljena nameniti precej časa," je z izbranimi besedami na njen račun dejal član Sveta ECB Yannis Stournaras. Bloomberg, sklicujoč se na anonimne vire znotraj ECB, navaja, da se predsednica v trenutkih kriznega upravljanja in oblikovanja konsenza pogosto nasloni na njen šarm, ki ga "zaznamujejo nasmehi, objemi in pozorno poslušanje."

 

 

Trenutno klavrni ekonomski kazalci v Evropi in naraščajoča geopolitična tveganja na vzhodu Evrope ter po novem še na Bližnjem vzhodu bodo od Lagard terjali, da tudi v prihodnje odločneje stavi na svojo karto izkušene političarke kot pa priučene ekonomistke.

Iskanje konsenza pri 25 članih sveta bo namreč v naslednjih štiri letih njenega mandata ključnih, saj jo poleg previsoke inflacije in konfliktov, v prihodnje čaka tudi naslavljanje krčenja proizvodnje v EU, bližajoči fiskalni krč, za nameček pa še evropske volitve prihodnje leto.

 

 

Po enem izmed zadnjih zasedanj je prva dama evropske banke dejala, da s sodelavci žonglirajo z večimi "žogicami v zraku". ECB pa je v po četrtkovi odločitvi v Atenah, da ohrani obrestne mere na trenutno visokih ravneh, potrdila, da namerava po kampanji zviševanja stroškov zadolževanja, kakršne doslej še ni bilo, pritisk na rast cen v evroobomčju ohraniti dlje časa.

Ruska lekcija in bližnjevzhodni test

Nič posebej novega, bi lahko dejali, če bi ob bok prihodnjim izzivom ECB postavili zadnja štiri leta mandate Lagarde. Ta so prinesla "vrsto pretresov, ki so se vrstili eden za drugim", je predsednica povzela v pogovoru za FT. Najprej je pandemija koronavirusa ohromila evropsko gospodarstvo le pet mesecev po prihodu Lagardove na čelo emisijske banke.

Dve leti zatem je po Ukrajini udaril veliki ruski imperialist in šovinist Vladimir Putin, kar je povzročilo skokovit porast cen energije in hrane. Inflacija  na stari celini je v nadaljevanju ruske ofenzive na Ukrajino več kot petkrat presegla 2-odstotni cilj centralne banke, na kar je ECB odgovorila z desetkratnim zvišanjem obrestnih mer, ki se zdaj gibljejo na zgodovinsko visokih ravneh.

Prav zgrešena diagnostika težav, ki so bile posledica ruske invazije, je eden glavnih očitkov na polovici njenega mandata. Medtem ko so se ruski tanki valili preko ukrajinskih ravnic, so Lagarde očitali, da se prepočasi in premalo odločno odziva na naraščanje inflacije, za katero je ECB sprva menila, da bo zgolj prehodna.

 

 

"Mislim, da smo se, tako kot mnogi drugi, sprva tega lotili kot učbeniškega primera šoka na strani dobave," poskuša obrazložiti logiko za njeno največjo napako v zadnjih štirih letih. "Ob koncu šoka se bodo razmere ponovno uredile in bodo absorbirane," je dejala, "vse to je bilo pričakovano, a nič od tega se v resnici ni zgodilo."

V zvezi s tem obžaluje, da se je držala doktrine in ni sledila svojim (političnim) instinktom, ki so jih narekovali zasledovanje inflacijskih ciljev ECB. Banka, pravi, bi morala z dvigovanjem obrestnih mer začeti še preden je prenehala kupovati milijarde evrov dolga držav članic, kar je v prvih šestih mesecih leta 2022 počasi tudi storila. "Morala bi biti pogumnejša," je priznala novinarju FT.

Včerajšnja eskalacija izraelske vojske, ki se je naposled s tanki in pehoto le napotila v maščevalno akcijo za izbris terorističnega gibanja Hamas in osvoboditev zajetih talcev, ji nemara v ironično morbidnem zasuku usode ponuja možnost za popravni izpit.

Ga bo znala izkoristiti? "Šok, ki bi nas lahko prizadel glede na to, kako se bodo razvijale razmere na Bližnjem vzhodu, kako bo v to vključen Iran in kakšen bo svetovni odziv - to so velika vprašanja in velike skrbi na obzorju," je dejala. Posvarila je, da mora biti ECB pri pripravi odgovora na eskalacijo konflikta previdna, češ da je "evropsko odprto gospodarstvo odvisno od trgovine, zaradi česar je 'inherentno ranljivo' za takšne pretrese."

Zdi se, da se je političarka, za katero se govori, da bi lahko na vrhu Komisije zamenjala von der Leyen, svoje lekcije naučila, ko pravi, da bi se "ob tem (bi se) morali naučiti, da se ne moremo zanašati le na učbeniške primere in čiste ekonomske modele. Razmišljati moramo širše."

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar