Zrna kave zaradi podnebnih sprememb novo črno zlato?

Ob mednarodnem dnevu kave smo na ta poživljajoči napitek pogledali s finančne plati. Po zadnjih podatkih prebivalec Slovenije doma porabi tri kilograme kave na leto, lani pa smo v povprečju za kilogram kave odšteli 10,37 evra, kar je bilo 10,6 odstotka več kot leto prej. Cene kave so zelo občutljive, saj so odvisne od vremena, morebitnih izbruhov bolezni, dinamike ponudbe in povpraševanja, pa tudi od valutnih tečajev.

"Slovenci so v povprečju zelo nezahtevni pivci kave, ampak opažamo, da se je v zadnjem desetletju tudi kavna kultura pri nas začela razvijati, zato je vedno več ljudi, ki so radovedni in želijo poskusiti različne kave," opaža Katja Turk Escobar, soustanoviteljica istoimenske pražarne kave na Vrhniki.

Pri nas je po ocenah poznavalcev iz industrije morda še vedno najbolj priljubljena vrsta arabica, čeprav se številni odločajo tudi za robusto. Pri tem prevladuje mleta kava, ki jo uporabljajo za turško kavo. IZ katerih držav ti dve vrsti prideta na naše trgovske police in kaj vpliva na cene?

V letu 2021 je bilo v Sloveniji 392 slaščičarn in kavarn. Lani je bila povprečna cena skodelice espressa v omenjenih gostinskih lokalih 1,48 evra, kažejo podatki statističnega urada (Surs).

Nihajnost cen znanilka podnebnih sprememb?

"Cene se nenehno dvigujejo, skoraj pri vsaki dobavi, kar je verjetno med drugim posledica podnebnih sprememb. Te naj bi pomembneje vplivale na rast in pridelavo kave v prihodnosti," je prepričana Marija Burnik iz manjše pražarne Kolektiv 22.

Dobava kave in cene so se po turbulenci, ki jo je povzročila kriza, povezana s pandemijo covida, ponovno umirile in stabilizirale. Pridelava in izvoz kave ter cene se na svetovnem trgu se iz leta v leto spreminjajo. Vodilne izvoznice kave so Brazilija, Vietnam, Kolumbija, Etiopija, Honduras, Peru in Mehika. Lani smo uvozili skoraj 23 tisoč ton kave, več kot četrtino iz Brazilije. Skoraj 11 tisoč ton kave smo tudi izvozili, največ v Hrvaško, skoraj tretjino.

"Brazilija, na primer, pogosto doživlja nihanja v proizvodnji kave zaradi velikih kavnih kmetij, zato dogajanje v Braziliji vpliva na celotno kavno industrijo in povzroča hitre spremembe cen," dogajanje opisuje Turk Escobar.

Ravno to se je zgodilo v začetku junija, ko so cene kave vrste robusta poskočile na najvišjo raven od leta 2008, zaradi česar se je kava podražila po vsem svetu. V ključnih območjih proizvodnje kave v Braziliji naj bi do konca septembra padlo nekaj dežja, so napovedali meteorologi. To bo še kako koristilo kavnim drevesom po obdobju ekstremne vročine in suše.

To pa je bil eden glavnih dejavnikov za skok cen, ki so se v zadnjem mesecu nekoliko umirile. Pošiljke kave robusta iz Brazilije so namreč avgusta dosegle mesečni rekord. Trenutno je treba na borzi za 10 ton kave odšteti 2.500 dolarjev, kar je 42 odstotkov več kot ob začetku leta.

Tudi cene kave Arabica so se znižale, saj so napovedi rahlega deževja zmanjšale strah za nastanek škode na pridelku. Trenutno je treba na borzi za 60-kilogramsko vrečo kave, dobavljeno decembra, odšteti 18 tisoč dolarjev. To je za deset odstotkov manj kot ob začetku leta.

 

 

 

Ker cene na borzah nihajo, podjetja – tako kot Atlantic Grupa, ki stoji za kavo Barcaffe – kavo zakupujejo vnaprej terminsko. "Kavo dobavljamo iz različnih držav proizvajalk kav, kupujemo pa jo prek svetovnih prodajalcev. Večina kave, ki jo kupimo, prispe v Luko Koper, od tam pa v naše pražarne," so sporočili.

Poleg surovine je največji strošek tudi embalaža, ki je za kavo po njihovih besedah zelo kompleksna, saj mora čim dlje ohranjati njeno svežino in aromatične značilnosti. "V Sloveniji, pa tudi v drugih državah v regiji, je daleč najbolj priljubljena turška kava. Še vedno sestavlja velik del trga, čeprav potrošnike  vse bolj zanimajo tudi druge vrste priprave kave, na primer. espresso kava v lokalih, kavne kapsule, espresso kava za pripravo doma, instantna kava," opažajo.

Razvoj nišnega segmenta kave

V zadnjih letih se globalni trg kave spreminja, tako da se po besedah Turk Escobar v manjših pražarnah osredotočajo na nakup kakovostnejših kav (specialty coffee). "V tem segmentu je tudi več poudarka na neposrednem trgovanju in povezovanju pridelovalcev, manjših specializiranih distributerjev in pražarjev, kar omogoča vpetim, da imamo bolj neposredne dogovore glede cenovne politike in nismo pod pritiskom dogajanja na globalnem kavnem trgu," pojasnjuje Turk Escobar.

Da je povpraševanja po dobri kavi vedno več, meni tudi Burnik, ob tem pa potarna: "V Sloveniji je kot manjša pražarna zelo težko prepričati obstoječo kavarno, da bi postregla s takšno kavo, ker so te zaradi doniranih kavnih aparatov zavezane določenemu tipu kave, ki so navadno mešanice." Ob tem dodaja, da je pomembno tudi šolanje ljubiteljev kave, ki jih je na srečo vedno več.

Poleg nakupa in transporta surovine so glavni stroški priprave končnega izdelka po podatkih Turk Escobar še:

– praženje: stroški nakupa in vzdrževanja opreme za praženje, stroški energije za praženje, stroški usposobljenega pražarja

– pakiranje: stroški materiala za pakiranje, vključno z vrečkami, škatlami, stroški oblikovanja etiket, oblikovanja blagovne znamke, stroški, povezani s tiskanjem nalepk in embalažnih materialov, stroški mletja in priprave naročil

– trženje: stroški oglaševanja, marketinških kampanj in promocij za doseganje kupcev

– distribucija: stroški distribucijskih kanalov, vključno s prevozom, skladiščenjem in provizijami za prodajo

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar