.webp){kind=icon}
Krčenje evropske proizvodnje svinjine bi lahko v kratkem podražilo cene slanine, poroča Bloomberg.
Inflacija cen mesa že tako ni zanemarljiva, živinorejci pa se soočajo s celo vrsto izzivov. Med njimi so rastoče cene krme, ki so posledica vojne v Ukrajini, in vse večje skrbi glede vpliva živinoreje in potrošnje izdelkov živalskega izvora na okolje.
Poleg tega se več ponudnikov – predvsem v Nemčiji – sooča z izbruhi smrtonosne prašičje kuge, ki že duši izvoz.
Produkcija svinjine bi lahko sodeč po poročilu Evropske komisije v letošnjem letu padla za 4,6 odstotka. Višje cene za evropske kmete se bodo verjetno prevedle v cene na trgovinskih policah. Cene mesa v Evropi so že zdaj visoke; v maju so se povišale za deset odstotkov na medletni ravni, kar je najvišja raven v zadnjih 25 letih.
Gre za zaskrbljujočo novico za marsikaterega slovenskega potrošnika. Slovenci namreč pojemo precej več mesa, kot znaša evropsko povprečje, in sicer okrog 88 kg na prebivalca, v primerjavi s približno 70 kg, ki jih poje povprečen Evropejec. Z mesom smo 84-odstotno samooskrbni, kažejo podatki Sursa za 2020, kar pomeni, da moramo preostanek uvoziti. Največ uvozimo prav svinjskega mesa, ki ga tudi največ pojemo, po podatkih za 2018 37 kg na prebivalca.
"Povišanje cen proizvajalcev kmetijskih surovin bo predvidoma še naprej vidno v potrošniških cenah hrane," je v poročilu zapisala Evropska komisija. "Evropski potrošniki bi se lahko odmaknili od izdelkov višjega cenovnega ranga k cenejšim, da bi lažje premostili inflacijo cen hrane."
