.webp){kind=icon}
Minuli teden je minil v znamenju zasedanj centralnih bank. Tako ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) kot tudi Evropska centralna banka (ECB) sta se odločili za dvig ključnih obrestih mer za 25 bazičnih točk. V prihodnjem mesecu si bodo predstavniki obeh ustanov vzeli čas, da vidijo, kako postopati v prihodnje. Ali bo že prišel čas za preobrat v denarni politiki? To bomo videli septembra, ko bodo znova na koledarju monetarna zasedanja obeh bank.
Čeprav nekateri ukrepi kažejo znake umirjanja cenovnih pritiskov, pa osnovna inflacija na splošno ostaja visoka. Prva dama ECB Christine Lagarde po zasedanju v odgovarjanju na novinarska vprašanja ni želela prehitro napovedovati prihodnje poti. Namesto tega je odgovorila, da so odprte že vse možnosti.
Alex Kraus/Bloomberg
Glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez pa meni, da še obstaja možnost, da bi ECB že sredi leta 2024 začela zniževati obrestne mere.
Razloge za odločitev ECB je komentiral tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki pravi, da bodo prihodnje odločitve še naprej zagotavljale, da bodo nivoji obrestnih mer dovolj restriktivni, kolikor časa bo potrebno, da se bo inflacija pravočasno k dvoodstotnemu cilju.
