.webp){kind=icon}
Francoska energetska družba Total Energies in kitajska družba CNOOC sta v začetku aprila sklenili posel za nakup večje količine utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), čigar dobavitelj so bili Združeni arabskimi emirati (ZAE). Nakup 65 tisoč ton plina ne bi bila pomembnejša novica, če transakcija namesto v ameriških dolarjih ne bi stekla v kitajski nacionalni valuti juan, kar je svojevrsten precedens. Prizadevanja za krepitev juana oziroma renminbija so namreč sestavni del geopolitične strategije te azijske velikanke, ki si želi pristriči peruti vplivu Združenih držav Amerike (ZDA) tako na energetskem trgu kot tudi na valutnem trgu.
Pogledali smo tudi na surovinski trg, kjer se je cena pšenice povzpela na novo štirimesečno najvišjo vrednost, potem ko je oborožena vstaja v največji izvoznici Rusiji povečala negotovost glede obetov za pošiljke žita iz območja okoli Črnega morja. Rusija naj bi bila v tej in naslednji sezoni največja izvoznica pšenice na svetu, zato bi vsaka sprememba v njenih pošiljkah pomembno vplivala na svetovne trge, poroča Bloomberg.
Danes so se na srečanju zbrali tudi guvernerji Evropske centralne banke (ECB), po katerem je prva dama Christine Lagarde dejala, da ECB najverjetneje še ne bo mogla kmalu razglasiti konca ciklu zviševanja obrestnih mer. Ostali uradniki bodo ohranili naklonjenost monetarnemu zaostrovanju, tudi če bodo v prihodnjih mesecih prekinili svojo kampanjo dvigov. Ponovila je še, da se julija obeta deveto zaporedno višanje ključnih obrestnih mer ter s tem stroškov zadolževanja, da bi znižali inflacijo. Inflacija je maja v območju z evrom upadla na 6,1 odstotka.
Vse višje obrestne mere pa nekaj veselja prinašajo tudi vlagateljem. Če se banke – predvsem slovenske – depozitov otepajo in obrestnih mer še niso bistveno dvignile, pa se zdaj očitno za denarna sredstva strank borijo trgovalne platforme. Banke so pri nas v povprečju aprila za vezavo sredstev do enega leta ponujale 0,44-odstotne obresti, medtem ko trgovalne platforme ponujajo tudi več kot dva odstotka obresti, ki jih zaračunajo na neinvestirana sredstva. Ta pa za razliko od bančnih niso vezana.
Za vse, ki nas še ne berete s plaže, pa morda tudi za te, smo pregledali ponudbe turističnih zavarovanj, ki jih ponujajo slovenske zavarovalnice. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, ki je brezplačna, krije namreč zgolj nujno zdravljenje in medicinsko pomoč, zato zavarovalnice ponujajo dodatno turistično zavarovanje, ki krije večji nabor stroškov v tujini. Za osnovno individualno turistično zavarovanje je treba odšteti med 42 in 55 evrov letno.
