Nemško zdravstvo s primanjkljajem: Bodo krčili košarico zdravstvenih storitev?

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2023 pričakuje 412 milijonov evrov primanjkljaja. S podobnimi težavami se borijo tudi v nemškem zdravstvu. Finančno stanje nemških obveznih zdravstvenih zavarovalnic se zaostruje. Združenje opozarja na novo veliko vrzel v financiranju in zahteva več pomoči zvezne vlade. Govorijo tudi o zmanjšanju kritja storitev v zobozdravstvu.

Finančna sredstva za zdravstveno blagajno leta 2023 so bila po dolgih pogajanjih šele zagotovljena, zdravstvenem sistemu pa že grozijo nove milijardne izgube, poroča Spiegel. Letos so napovedovali primanjkljaj v višini 17 milijard evrov, dokler država ni priskočila s finančno injekcijo. V naslednjem letu zdaj pričujejo primanjkljaj med 3,5 in sedmimi milijardami evrov, je povedala predsednica nacionalnega združenja obveznih zdravstvenih blagajn Doris Pfeiffer. Brez protiukrepov bi to povzročilo dvig povprečnega dodatnega prispevka za 0,2 do 0,4 odstotne točke. Pfeifferjeva je zato zvezno vlado pozvala k stabilizaciji. "Spiralo dvigovanja prispevkov je treba prekiniti," je opozorila.

Minister bi zvišal zdravstvene prispevke

Minister za zdravje Karl Lauterbach miri. Trenutno dela na reformi financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja (GKV). Omenja se o višji stopnji za odmero prispevka. Za vodjo IKK Ralfa Hermesa več denarja za sistem ni rešitev. To namreč le zavlačuje nujno potrebne strukturne reforme. Da bi zmanjšali primanjkljaj v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, Hermes predlaga manj priljubljene ukrepe. 

''Glede na razmere bi bilo primerno, da bi iz kataloga storitev črtali vso zobozdravstveno oskrbo,'' je v pogovoru za Handelsblatt povedal Hermes. To vključuje med drugim zobne plombe, zdravljenje koreninskih kanalov in preglede. Do sedaj za te storitve pacienti v Nemčiji niso plačevali. ''Naraščajoči izdatki v zdravstvu sistem potiskajo do njegovih meja.'' Zato zmanjšanje oziroma izločanje storitev ne bi smel biti tabu, druge možnosti Hermes ne vidi.

''Na zobozdravstveno zdravljenje, lahko močno vplivamo s preventivo, zato bi jih morale zdravstvene zavarovalnice vzeti pod drobnogled. Nesreče brez lastne krivde in hude bolezni so izjeme, pri katerih mora stroške še naprej kriti obvezno zdravstveno zavarovanje,'' pravi Hermes. Kdor si pravilno umije zobe dvakrat na dan, nima »skoraj nobenih težav«. Zavarovanci imajo tudi možnost sklenitve zasebnega zavarovanja, dodaja.

Lauterbach to zavrača: "Denar lahko prihranimo, če se izognemo nepotrebnim operacijam ali opravimo nujnejše posege ambulantno. Zdravstveni ministri se morajo soočiti z lobističnimi skupinami, ne pacienti in državljani."

Ogroženo homeopatsko zdravljenje

"V vladni koaliciji se strinjamo, da ne moremo, nočemo in ne smemo zmanjšati ničesar v osnovnih in na dokazih temelječih zdravstvenih storitvah," je za Handelsblatt dejal tiskovni predstavnik FDP Andrew Ullmann. Meni, da zdravstvene zavarovalnice ne bi smele kriti stroškov homeopatskega zdravljenja, katerega učinkovitost po oceni Ullamnna ni mogoče dokazati.

V razpravi o finančnih težavah obveznega zdravstvenega zavarovanja se slišijo tudi pozivi k občutnemu zmanjšanju števila zdravstvenih zavarovalnic. ''Nemčija ima skoraj 100 zdravstvenih zavarovalnic, toliko jih ne potrebuje,'' pravi Hermes. Ocenjuje, da bi jih bila polovica dovolj.

Nemška zdravstvena blagajna je lani zabeležila 4,7 milijarde evrov presežka. Izdatki so zrasli za 3,8 odstotka na 274,1 milijarde evrov. Največja posamezna postavka so bila bolnišnična zdravljenja, katerih je bilo za 87,5 milijarde evrov. Zdravstvene zavarovalnice v Nemčiji same določijo natančno višino dodatnega prispevka za zavarovanca – od povprečja lahko odstopajo. V skupni prispevek je vključena tudi splošna stopnja 14,6 odstotka bruto plače. Nemčija je za zdravstvo v 2021 porabila 12,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je v leta 2021 porabil 9,15 odstotka BDP.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar