.webp){kind=icon}
Zaradi višjih stroškov bi zavarovalnice, ki pri nas ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, želele dvigniti premije. "Možnost prilagajanja premij je skladno z zavarovalno zakonodajo eden od stabilizatorjev poslovanja in zagotavljanja kapitalske stabilnosti," pojasnjujejo denimo v Zavarovalnici Triglav, ki je premijo nazadnje uskladila leta 2019. Zdravstveni minister jim dviga ne dovoli.
"Sklenjen je tihi dogovor z zavarovalnicami, da ne dvigujejo premije, kar so sicer že hotele zaradi večjih stroškov," je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan povedal v intervjuju za STA. Na Zavarovalnici Triglav in Vzajemni zatrjujejo, da s tovrstnimi dogovori niso seznanjeni. "S tihim dogovorom, ki ga navajate, nismo seznanjeni, zato ga ne moremo komentirati, saj smo zanj izvedeli iz medijev," so prav tako dejali v Zavarovalnici Generali.
Medicinska inflacija
Premije bi dvigovali, čeprav jim je začasno predvsem na začetku epidemije na računih ostajalo več sredstev, ker so imele nižje izdatke za doplačila. "Večina tako rezerviranih sredstev je zaenkrat ostala neporabljenih, smiselno pa bi bilo, da bi se lahko ta sredstva uporabila za pokrivanje presežnih doplačil iz prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki nastajajo zaradi povečane porabe v obveznem zdravstvenem zavarovanju," menijo v Zavarovalnici Triglav.
Preberi še
Izračun: Za zdravje v življenju v povprečju plačamo 380 tisoč evrov!
Slovenec s povprečno plačo vsako leto prispeva več kot tri tisoč evrov za zdravstvene prispevke, dodatno še 420 evrov letno za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in v povprečju 400 evrov za stroške pri zasebnikih.
24.10.2022
Javni sektor si je izpogajal povišico
Dogovorili so se tudi za višji regres za prehrano, ki se s 4,94 evra zvišuje na 6,15 evra.
14.10.2022
Za tovrstno delovanje je treba vzpostaviti in implementirati ustrezno zakonsko podlago s strani pristojnega ministrstva. Po besedah ministra so zaenkrat sklenili kompromis, da bodo sredstva rezervirana do konca 2023 in porabljena izključno za financiranje povečanega obsega storitev.
Pri Generaliju pravijo, da na oblikovanje premije vplivata višina in obseg doplačil, torej vsebina, struktura, obseg in standard pravic v obveznem zdravstvenem zavarovanju, spremembe cen zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter spremembe odstotkov doplačil. Pa tudi davčne obveznosti in nevarnostni dejavniki, ki vplivajo na obveznosti zavarovalnice iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
"Do povišanja premije pride, ko zaradi spremenjenih prej navedenih okoliščin vsota zbranih premij iz veljavnih pogodb dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne zadošča več za pokrivanje obveznosti zavarovalnice iz teh zavarovanj," pravijo v Generali. Tudi pri njih premije niso spreminjali zadnja tri leta.
Prav tako tudi v Vzajemni trenutno ne načrtujejo spremembe premije. "Vsekakor pa bo treba natančno spremljati vse dodatne obremenitve, ki se prenašajo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje," pravijo v Vzajemni. Na premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po njihovih besedah med drugim vplivajo višina in obseg doplačil, spremembe cen zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter medicinska inflacija.
Za ukinitev dopolnilnega zavoranja potrebnih 600 milijonov evrov
Ob nastopu mandata si je sicer Golobova koalicija v sestavi strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica za cilj postavila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sprva je bil to poglavitni cilj Levice, a so se po besedah koordinatorja stranke Luke Mesca glede tega poenotili tudi z obema koalicijskima partnerjema. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi odpravili v okviru celostne prenove financiranja zdravstva.
Pred tem morajo najti način, kako zagotoviti 600 milijonov evrov. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so v študiji Ekonomski in socialni učinki ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki jo je naročila Vzajemna, namreč izračunali, da bi zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja v zdravstveni blagajni prišlo do izpada v višini 570 milijonov evrov. "Sredstva iz dopolnilnega zavarovanja tvorijo pomemben del financiranja delovanja javnega zdravstvenega sistema," je spomnil tudi zdravstveni minister.
Za zdravstveno zavarovanje najmanj 3.420 evrov letno
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije stroške zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. Če dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nimate, morate za večino zdravstvenih storitev doplačati sami. V Sloveniji zagotavljajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje tri zavarovalnice: Vzajemna, Triglav in Generali. Premija se pri vseh treh giblje okrog 35 evrov mesečno: pri Vzajemni 35,67 evra, Generaliju 34,5 evra in Triglavu 35,55 evra. V zadnjih 15 letih se je sicer podražila za 75 odstotkov.
To pomeni, da samo za dopolnilno zavarovanje na leto namenimo 420 evrov. Poleg tega pa je lani po podatkih ZZZS povprečen aktiven Slovenec v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja na leto prispeval okrog tri tisoč evrov.
V sistemu zdravstvene oskrbe namreč obstajajo tri vrste zavarovanj: obvezno zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje in dodatna zdravstvena zavarovanja.
Obvezno zavarovanje je osnovno zavarovanje, ki ga najpogosteje uredi delodajalec oziroma zavarovanec sam, če je denimo samozaposlen. Obvezno zavarovanje krije različne deleže stroškov zdravstvenih storitev, zato ga je treba do polne vrednosti najpogosteje dopolniti. To nalogo opravi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Z dopolnilnim zavarovanjem krijemo stroške doplačil za zdravstvene storitve v javnem zdravstvu, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. Izbrano dodatno zdravstveno zavarovanje pa omogoča dostop do različnih zdravstvenih storitev, kot sta denimo hiter dostop do specialista brez dolgih čakalnih dob ali bela zalivka pri zobozdravniku brez doplačila.
