.webp){kind=icon}
Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je marca povečala za 2,3 odstotka. To je precej večja rast od povprečja držav v območju z evrom ali Evropski uniji (EU). Desezonirana industrijska proizvodnja v območju z evrom se je marca na mesečni ravni zmanjšala za 4,1 odstotka, v EU pa za 3,6 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Industrijska proizvodnja se je februarja v območju evra povečala za 1,5 odstotka, v EU pa za 1,4 odstotka.
V območju evra se je marca na mesečni ravni proizvodnja industrijskega blaga zmanjšala za 15,4 odstotka, vmesnih proizvodov za 1,8 odstotka, energije za 0,9 odstotka in netrajnih potrošnih dobrin za 0,8 odstotka. Proizvodnja trajnih potrošnih dobrin se je povečala za 2,8 odstotka. V EU se je proizvodnja investicijskega blaga zmanjšala za 12,9 odstotka, proizvodov za vmesno porabo za 1,6 odstotka, netrajnih proizvodov za široko porabo za 1,3 odstotka in energije za odstotek. Proizvodnja trajnih proizvodov za široko porabo se je povečala za dva odstotka.
Med državami, za katere so podatki na voljo, je največje znižanje na mesečni ravni zabeležila Irska – za 26,3 odstotka. Na Švedskem je industrijska proizvodnja upadla za 3,9 odstotka in v Nemčiji za 3,1 odstotka. Največjo rast je s tremi odstotki zabeležila Finska. Sledijo Slovenija ter nato Češka in Slovaška z 1,7-odstotno rastjo.
Medletno Slovenija z enim največjih upadov
Pri primerjavi industrijske proizvodnje na medletni ravni je Slovenija zabeležila enega največjih upadov – za 5,5 odstotka. V območju evra je na medletni ravni upadla za 1,4 odstotka, v EU pa za 1,3 odstotka.
V območju evra je marca na medletni ravni proizvodnja energije upadla za 6,1 odstotka, proizvodnja vmesnih proizvodov za 4,7 odstotka, investicijskega blaga za 2,1 odstotka in trajnih potrošnih dobrin za 0,8 odstotka. Proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin se je povečala za 6,8 odstotka.
V EU je proizvodnja energije upadla za 9,1 odstotka, vmesnih proizvodov za 5,6 odstotka in trajnih potrošnih dobrin za 3,1 odstotka. Proizvodnja investicijskega blaga se je povečala za 0,4 odstotka, netrajnih potrošnih dobrin pa za 7,1 odstotka. Tudi medletno so največje krčenje izmerili na Irskem – za 26,1 odstotka. V Litvi je bil upad 16,6-odstoten, v Estoniji pa 12,6-odstoten. Največjo rast so medletno dosegli na Malti, kjer je proizvodnja zrasla za 12,5 odstotka. Na Danskem se je povečala za 8,9 in v Španiji za 5,6 odstotka.
