Analiza BBA: Medtem ko srbska industrija raste, slovenska zaradi EU trpi

Industrijska proizvodnja v regiji Adria je leta 2023 v povprečju stagnirala, pri čemer je Srbija imela največjo rast (+2,3 odstotka medletno), Slovenija pa največji upad (‒5,3 odstotka).

Industrijska proizvodnja je bila vse leto šibka. Zunanja trgovina se je krčila (celotno poročilo si lahko preberete tukaj) ob še vedno prisotnih učinkih visoke osnove iz leta 2022 (bolj izraziti na uvozni strani), zunanje povpraševanje pa je bilo umirjeno – EU je namreč na robu recesije, kar ovira močnejše povpraševanje.

Številna proizvodna podjetja so del proizvodnega procesa EU, zato je pospešitev industrij EU ključnega pomena za nadaljnje izboljšanje industrijske proizvodnje tudi v regiji, poročajo analitiki Bloomberg Adria.

Po podatkih iz leta 2023 se je industrijska proizvodnja v Srbiji povečala zaradi geografske raznolikosti izvoza in ob močni podpori obsežnih neposrednih tujih naložb. Severna Makedonija si zaradi pomanjkanja reform, ki bi spremenile pravila igre, in velike geografske strnjenosti (izvoz v Nemčijo pomeni skoraj polovico celotnega izvoza) le stežka opomore od pandemičnega upada.

Bosna in Hercegovina (BiH) se je zaradi manjšega povpraševanja glavnih izvoznih partnerjev (ki jih je prizadela recesija) spopadala s krčenjem industrijske proizvodnje zaradi manjšega izvoza kovinske industrije.

Slovenija je utrpela upad, tudi zaradi tesne povezanosti z EU in velike občutljivosti izvozno usmerjenega gospodarstva na zunanje povpraševanje.

Proizvodnja Hrvaške je bila v primerjavi z letom 2022 nespremenjena, saj je gospodarstvo bolj usmerjeno v storitve.

V vsej regiji izstopa farmacija, pri kateri se je znatno povečala proizvodnja (do 20 odstotkov na Hrvaškem in Severni Makedoniji, 14 odstotkov v Srbiji in devet odstotkov v BiH). To odraža selitev proizvodnih zmogljivosti v regijo, ki ponuja privlačnejšo stroškovno ureditev za velike mednarodne družbe ter "znanje in izkušnje".

V letu 2023 je industrijska proizvodnja na Hrvaškem medletno rahlo upadla, za 0,1 odstotka, pri čemer se je z iztekanjem leta izboljšala. Svetla točka je bil farmacevtski sektor, v katerem so leta 2023 zaznali 22,2-odstotni medletni porast proizvodnje, kar kaže na močno rast v tem sektorju. Zunanja trgovina je bila leta 2023 v rdečih številkah, in sicer na obeh straneh – uvozu in izvozu. Leto 2022 je bilo nenavadno zaradi skokovitih rasti cen, ki so zagotovile visoko osnovo in potisnile številke rasti za leto 2023 v rdeče območje.

Industrijska proizvodnja v Srbiji je v regiji najbolj napredovala, saj je leta 2023 na letni ravni obsegala 2,3 odstotka. Ključno gonilo je bil močan vzpon proizvodnje električne energije, plina, pare in klimatskih naprav, in sicer za 12,6 odstotka na letni ravni. Zunanja trgovina se je po skokovitem porastu leta 2022 zaradi cenovnih šokov umirila, pri čemer je uvoz leta 2023 na letni ravni izgubil 5,5 odstotka, izvoz pa se je povečal za 3,7 odstotka.

Industrijska proizvodnja v BiH je od sredine leta 2022 v upadanja. K temu trendu sta največ prispevala zmanjšanje proizvodnje osnovnih kovin in proizvodnje kovinskih izdelkov, ki je tesno povezana z rudarsko dejavnostjo (tudi ta se je zmanjševala). Trend industrijske proizvodnje se je prenesel na izvozno stran. Izvoz železa in jekla ter povezanih izdelkov se je leta 2023 na letni ravni zmanjšal za 15 odstotkov, medtem ko se je izvoz aluminija in povezanih izdelkov v istem obdobju zmanjšal za 45,7 odstotka.

Industrijska proizvodnja v Sloveniji od zadnjega četrtletja 2022 na letni ravni pada in je bila leta 2023 za 5,3 odstotka manjša kot leto prej. Visokotehnološka proizvodnja je v letu 2023 medletno dodala 0,6 odstotka, kar se bo odrazilo v rasti BDP, saj gre za segment z visoko dodano vrednostjo. Kar zadeva zunanjo trgovino, se je slovenski uvoz na letni ravni povečal za 0,6 odstotka, izvoz pa se je v letu 2023 povečal za 4,4 odstotka.

Severna Makedonija si prizadeva za povrnitev industrijske proizvodnje na raven pred pandemijo in od leta 2020 kaže stagnacijo. Leta 2023 se je industrijska proizvodnja na letni ravni povečala za 0,7 odstotka. Zunanja trgovina v Severni Makedoniji je bila počasna, saj je izvoz stagniral in na letni ravni znašal 0,3 odstotka, medtem ko je bil uvoz za ‒8,1 odstotka manjši kot leto prej. V skladu s tem se je izvoz strojev in transportne opreme (približno četrtina celotnega izvoza) na letni ravni povečal za 16 odstotkov in se po padcu v letu 2022 okrepil.

Konflikti na območju Rdečega morja so znova povečali pritiske na dobavne verige, zlasti tiste med Azijo in Evropo. Poleg naraščajočih stroškov (ki bodo bremenili predvsem evropske države) so ključno vprašanje dobavni roki, ki bodo upočasnili industrijo – neposredno ali posredno prek povpraševanja njenih partnerjev z enakimi glavoboli. V posebni temi poročila se analitiki Bloomberg Adria osredotočajo na Kitajsko kot najpomembnejšo trgovinsko partnerico in poskušajo oceniti posledice za regijo.

Analitiki Bloomberg Adria menijo, da se bodo panoge v regiji Adria do konca leta 2024 okrepile do enomestne stopnje rasti. Začetek leta 2024 je po njihovem mnenju še vedno lenoben, zunanje povpraševanje pa se bo med letom okrepilo. Zunanja trgovina bo z okrevanjem uvoza narasla – ko bo proizvodnja dobila zagon, domača potrošnja pa se bo povečala (več o maloprodajnih napovedih za leto 2024 preberite v našem najnovejšem poročilu o maloprodaji).

Industrija v regiji že beleži povečanje naročil v začetku leta 2024, čeprav je razpoloženje še vedno nizko (večina udeležencev meni, da so naročila manjša od običajnih v določenem obdobju), kot kažejo anketni podatki. Izvozna stran ostaja globlje v negativnem območju, kar nakazuje, da industrija vidi boljše obete glede domačega povpraševanja. Ko se bo zunanje povpraševanje okrepilo in se bo uvoz izboljšal, bo temu sledil tudi izvoz, ki se bo z letom okrepil. 

Zunanje povpraševanje bo doseglo najnižjo raven

Čeprav je razpoloženje v industriji Evropske unije trenutno šibko (Nemčija je najšibkejša točka) in gospodarska rast nespremenjena, vidijo analitiki nekaj pozitivnih znakov. V nasprotju z zmanjševanjem uvoza vmesnih proizvodov v EU je uvoz investicijskega blaga ostal močan (ta se je celo povečal za 2,4 odstotka medletno), kar nakazuje, da se bo rast industrije nadaljevala. Proizvodna pričakovanja v EU so šibka, vendar v povprečju pozitivna. Investicijski cikel bo srednjeročno dobil dodaten zagon, saj se od sredine leta 2024 pričakujejo nižje obrestne mere. Ko se bo industrija v EU prebudila, se bo rast industrije v regiji do leta 2024 pospešila, vendar le do nižjih enomestnih medletnih stopenj rasti.

Tuje naložbe in 'nearshoring', ki jih ogroža razpoložljivost delovne sile

Analitiki BBA opažajo pozitivni prispevek k industrijski proizvodnji in trgovinskim tokovom, ki izhajajo iz neposrednih tujih naložb, ki so tako leta 2022 kot 2023 izkazovale stabilne prilive. Eden strukturnih izzivov je razpoložljivost delovne sile zaradi izseljevanja in staranja prebivalstva. To bo pomenilo omejitev za potencial rasti in sililo industrijo k izboljšanju produktivnosti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar