Droni burijo domišljijo vojaških strategov; dejavna tudi Slovenska vojska

"Zanimivo bo videti, s kakšnimi rešitvami bo na dan prišel Wang Huning, vendar menim, da invazije ne bo med njimi. Izkoristiti bo poskušal politične vzvode pritiska in krepitve regionalnega vpliva Kitajske, s čimer bo Tajvan skušal privesti za pogajalsko mizo," je o pristopu tesnega sodelavca kitajskega predsednika Xija Jinpinga k reševanju tajvanskega vprašanja v nedavnem intervjuju za Bloomberg Adria povedal poznavalec Kitajske in širšega azijskega prostora Markus Herrmann Chen.

Njegov pogled na miroljubno združevanje celinske Kitajske s tajvanskim otočjem, za katerega poleg tega nekoliko presenetljivo meni, da ni glavna prioriteta komunistične partije Kitajske, v poplavi preigravanj možnih invazijskih scenarijev deluje kot osamljen – pacifistični – glas vpijočega v puščavi.

Ukrajina – mala šola vojskovanja

Nedavna poglobljena analiza poteka fiktivnega spopada med oboroženimi silami Tajvana in kitajske ljudske armade PLA, ki jo je izdelal The Economist, se namreč bere kot srhljiva projekcija konflikta, ki bi s poskusom pripojitve Tajvana in s tem povezanih ameriških zavez Tajpeju v zgolj nekaj dneh sprožil tretjo svetovno vojno med Kitajsko in Združenimi državami Amerike (ZDA). "Vojna ni več zgolj hipotetična možnost," na kratko ugotavljajo avtorji.

Da gre vse manj za preigravanje hipotetičnih scenarijev in vse bolj za konkretne priprave na realno možnost konflikta med novodobnima velesilama, ki bi lahko po ocenah britanske revije svetovnemu gospodarstvu prizadejal za več kot dva bilijona ameriških dolarjev škode, med drugim pričajo spremembe v vojaški strategiji in pozicioniranju ameriških sil v jugovzhodni Aziji.  

Marsikatera lekcija izhaja tudi iz ukrajinske vojne, pri čemer pa niso dejavni zgolj Američani. "Kitajska se uči, in sicer predvsem spremlja Zahod v smislu odločnosti, postopkov, vojaških in geopolitičnih aktivnosti, glede časovnice izvajanja aktivnosti. Spremlja dileme Zahoda in identificira njegove šibkosti," nam je v zvezi z vzporednicami med Tajvanom in Ukrajino povedal strokovnjak za obramboslovje in dekan Fakultete za družbene vede v Ljubljan Iztok Prezelj.

Dogajanje v Ukrajini, kjer se bistveno šibkejša in slabše opremljena vojska branilcev že dobro leto zelo zavzeto in uspešno upira pritisku ruskih sil, pa ne nazadnje ni poučna lekcija zgolj za kitajske, ampak tudi tajvanske generale. "Tudi če bi Kitajski uspelo hitro obglaviti tajvanski politični vrh, bi se lahko soočila z dolgotrajnimi boji proti njihovim oboroženim silam, ki bi lahko posnemale ukrajinsko uporabo prenosnih raketnih sistemov in brezpilotnih letal," še ugotavlja The Economist.

Prav uporaba slednjih oziroma bistvena razširitev njihove uporabe na bojišču se je po oceni vojaških strokovnjakov izkazala za eno od ključnih inovacij ukrajinske vojne. Med drugim je bil operater brezpilotnega letalnika oziroma drona v svoji vojaški karieri tudi naš intervjuvanec Ivan Kaunov, ki skupaj s svojim prijateljem in poslovnim partnerjem Alexom Solovejem sredi vojne vihre vodi zagonsko podjetje. "Vpoklicali so me, ker imam posebna znanja in izkušnje, ki jih vojska potrebuje," je v zvezi s tem v pogovoru za Bloomberg Adria pred nedavnim povedal Kaunov.  

Cena ameriškega brezpilotnega letala MQ-9 Reaper je 32 milijonov dolarjev. Ameriško vojno letalstvo.

Čeprav ukrajinska vojna ni vpeljala tehnologije dronov na sodobno bojišče, presenečajo predvsem njihova razširjenost in nekatere inovacije z vidika taktike. Kot je v zvezi z inovacijskim nabojem vojne dejal Prezelj, je njihova uporaba eden bolj zanimivih poudarkov evropskega konflikta.

"Informacijsko in psihološko vojskovanje, zavajanje, samozavajanje, uporaba dronov, uporabe ekonomije kot orožja," vse to so pomembni vidiki odločujočega konflikta, ugotavlja strokovnjak za varnost. Zaradi posredniške narave ukrajinske vojne (angl. proxy war) ta za velike sile (ZDA in Kitajska) služi kot "laboratorij" za preskušanje tako tehnologije kot tudi načinov njene uporabe v praksi.   

Umetna inteligenca z droni (še) ne upravlja

"Brezpilotna letala so idealna za izvajanje t. i. 3D-misij (angl. dull, dirty, dangerous – dolgočasne, umazane, nevarne)," o prednostih uporabe razmišlja predstojnica katedre za obramboslovje s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan.

Strokovnjakinja poudarja, da so brezpilotna letala uporabna za izvajanje nalog, ki so za človeške pilote ali težko izvedljiva ali celo neizvedljiva. "Delovanje brezpilotnih letal je neodvisno od človekove vzdržljivosti, kar pomeni da se ne utrudijo. Letijo, kamor človek ne more, manevrirajo na načine, ki jih človeško telo ne bi bilo sposobno prenesti. Delujejo lahko v skorajda kakršnih koli pogojih, kar ne velja za človeško posadko," praktične vidike njihove uporabe izpostavlja Juvan.

Pred mesecem dni je svetovno javnost vznemiril incident trčenja ameriškega brezpilotnega letala MQ-9 Reaper in ruskega lovca Sukhoj Su-27 Flanker nad Črnim morjem v bližini polotoka Krim. Trk med letaloma je zanimiv, ker so ga ujeli senzorji in kamere nameščene na ameriškem dronu, za katere Juvan pravi, da so "tehnološko najnaprednejši". Posnetek incidenta je ameriško obrambno ministrstvo objavilo v javnosti, in sicer z namenom, da bi nevarne manevre ruskih pilotov postavili v kontekst neizzvane ruske agresije. "V zadnjem času opažamo vse več neprofesionalnega in nevarnega vedenja ruskih letalskih sil v regiji," je na takratni novinarski konferenci povedal ameriški general Erik Kurilla.

Posnetek trka namreč razkriva, da so bili za nesrečo odgovorni ruski piloti, ki so v neposredni bližini drona izvajali nevarne manevre – med drugim so spuščali gorivo –, nazadnje pa vanj celo trčili, tako da je 32 milijonov dolarjev vreden letalnik strmoglavil v morje.

Čeprav se je incident zgodil v zračnem prostoru nad mednarodnimi vodami, Juvan meni, da je bil ameriški dron na izvidniški misiji, saj po zatrjevanju ameriške vojske ni nosil oborožitve. Brezpilotna letala so namreč lahko opremljena tudi z lasersko vodenimi raketami (AGM-114 Hellfire), ki "zagotovijo natančno in hitro uničenje tarče", navaja strokovnjakinja.

Pri tem velja poudariti, da čeprav ti nimajo pilota v kabini, tako kot klasična letala, imajo pilota oziroma operaterja, ki ga upravlja s tal. "Za zdaj še nimamo brezpilotnega letalnika, ki bi sam sprejel odločitev za ukrepanje, ko bi lociral tarčo," o možnostih spajanja dronov z umetno inteligenco pravi Juvan. "Končna odločitev za isztrelitev rakete je za zdaj še vedno v človeških rokah."

Iran vodilni proizvajalec dronov?

Uporaba dronov v ukrajinski vojni je zanimiva tudi z vidika množičnosti njihove uporabe, saj predvsem ruska vojska uporablja taktiko napadov z droni v rojih po več deset ali celo sto letalnikov naenkrat. "To je ena največjih 'novosti' vojne v Ukrajini," meni Juvan in dodaja, da se je ruska taktika učinkovita ter da ukrajinska stran "do sedaj še ni našla učinkovitega odgovora. Protidronska obramba še ni toliko razvita."

Po poročanju britanskega BBC Rusi za to uporabljajo drone iranske izdelave. "Iran je Rusiji dobavil tri modele brezpilotnih letal: brezpilotna letala Shahed-131 in 136 za enkratno rabo, ki jih Moskva uporablja kot cenejšo alternativo križarskim raketam, in večnamensko brezpilotno letalo Mohajer-6, ki se lahko uporablja za zbiranje obveščevalnih podatkov in kot nosilec raket," pojasnjuje Juvan.

Droni iranske izdelave so se v ukrajinski vojni izkazali kot privlačni za t. i. kamikaze napade, ki jih z njimi izvajajo ruske sile. Bloomberg.

Ameriška vlada je pred nedavnim objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da je Iran na krilih vojne v Ukrajini postal največji proizvajalec enostavnejših dronov, zaradi česar so ti privlačni za t. i. kamikaze napade, ki jih z njimi izvajajo ruske sile. Američani so glede uporabe in razvoja naprednejših sistemov še vedno gonilna sila, ugotavlja Juvan, a hkrati priznava, da so Iranci pri izdelavi poceni smrtonosnih brezpilotnih letal v svetovnem vrhu. Novičarski portal Al-Monitor navaja, da naj bi se za nakup kar 15 tisoč kosov iranskih dronov zanimala tudi Kitajska.

Čeprav se Iran javno hvali, da je zaradi vojne postal vodilni proizvajalec dronov na svetu, in obenem priznava, da jih dobavlja Rusiji, je Teheran doslej eksplicitno vztrajal pri stališču, da ruski strani ne dovoli njihove uporabe v ofenzivne namene. Njihove trditve so s pregledom razbitin dronov na ukrajinskem bojišču že večkrat ovrgli ukrajinski in zahodni obveščevalci., poleg tega pa naj bi Iran na ozemlju Rusije po poročanju Wall Street Journala načrtoval gradnjo milijardo dolarjev vredne tovarne s kapaciteto šest tisoč dronov.

Razširjena uporaba iranskih dronov je po oceni Juvan predvsem posledica dejstva, da ima Rusija zaradi zahodnih sankcij zelo omejen dostop do vojaške tehnike in tehnologije.

Slovenska vojska z 1,2 milijona evrov za dron z nadgradnjo

Drone uporablja tudi Slovenska vojska (SV), ki ima v uporabi modele slovenskega podjetja C-Astral iz Ajdovščine. Podjetje je zavrnilo našo prošnjo za komentar z obrazložitvijo, da se podatki nanašajo na bojno sposobnost SV, česar ne morejo komentirati.

Posel z ajdovskim podjetjem je SV sklenila leta 2015. Takrat naj bi po podatkih ministrstva za obrambo za komplet, ki ga sestavljajo trije letalniki, država odštela dobrih 375 tisoč evrov. SV je pri podjetju naročila štiri komplete oziroma sisteme, pri čemer je njihova vsebina odvisna od naročila. To namreč lahko vsebuje več letalnikov, več kontrolnih postaj ali več taktičnih sprejemnih sistemov. Sistemi lahko vsebujejo tudi posebne elemente, ki so pomembni za vzdržljivost proti motenju. Po neuradnih informacijah SV uporablja sisteme,  ki vključujejo vse zgoraj naštete opcije v različnih konfiguracijah.

Juvan dodaja, da je brezpilotno letalo ajdovske družbe sodelovalo pri gašenju požara na Krasu poleti 2022, saj je opremljeno s termovizijsko kamero. Poleg tega ima SV še brezpilotno letalo Galeb, ki lahko vertikalno vzleta in pristaja, "kar mu omogoča delovanje na vojaški ladji Triglav" .

Posodobitev slednje je tudi del novega investicijskega cikla SV, ki ga je vlada v okviru resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2040 sprejela konec marca. Kot je v svojih javnih nastopih večkrat pojasnil pristojni minister Marjan Šarec, ta predvideva, da bo za nabavo sodobne vojaške opreme in oborožitve za SV vsako leto namenjenih vsaj 20 odstotkov skupnih obrambnih izdatkov. Resolucija med drugim predvideva še doseganje dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambne izdatke do leta 2030.

Vrednost investicij v posodobitve in nabave novega orožja se giblje okoli 19 milijonov evrov, pri čemer izstopa prav projekt nakupa oziroma nadgradnje brezpilotnega letalnika z jedrsko, radiološko in kemično (JRK) zaščito, ki naj bi stala 1,2 milijona evrov. Ceno tega in še nekaterih drugih projektov (nadgradnja ladje Triglav, posodobitev avionike vladnega letala Falcon itd.) je vlada tik pred sprejetjem novega razvojnega cikla povečala za kar 20 odstotkov. Razlog za podražitev so po navedbah vlade oziroma obrambnega ministrstva "spremenjene tehnične zahteve, nove tehnične rešitve in izkušnje v praksi".

"Ker gre za inovativen in tehnološko napreden sistem, je bila na podlagi strokovne ocene sprejeta odločitev, da je za uporabo in delovanje brezpilotnega letalnika JRK treba projekt dopolniti z dodatnimi tehničnimi zahtevami. Dodatna finančna sredstva so tako namenjena izboljšanju povezljivosti sistemov in povečanju učinkovitosti za izvajanje namenskih nalog JRK izvidovanja iz zraka," še navajajo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar