.webp){kind=icon}
Ruski stekli psi vojne so se na s krvjo prežetih ulicah Bahmuta brez vsakršnih zdržkov sneli z verige in razbesnjeno divjajo med ruševinami mesta, ki ga vojaški strokovnjaki primerjajo z eno najbolj epskih bitk v neslavni zgodovini človeških spopadov. Bahmut je namreč v enkratni zgodovinski ironiji postal ukrajinska različica Stalingrada, kjer so Rusi z nečloveškimi napori in žrtvami spreobrnili potek vojne, nacifašizem pa poslali na smetišče zgodovine.
Vendar je v "ukrajinskem Stalingradu", kjer se v boju za preživetje slehernega vojaka zrcali boj za prihodnjo usodo 43-milijonske Ukrajine in posledično Evrope, več kot dovolj prostora tudi za vznik enkratnih in z optimizmom mirnodobnega vsakdana navdahnjenih človeških zgodb. "Seveda, vojna te spremeni, a posel mi pomaga, da ohranim stik," nam prek videopovezave o poslovnem nadrealizmu direktno s fronte pove Ivan Kaunov.
Ivan je 31-letni pripadnik ukrajinskih oboroženih sil, ki skupaj s soustanoviteljem in prijateljem Alexom Solovejem vodi zagonsko podjetje Finmap, katerega produkt je aplikacija za upravljanje s finančnimi tokovi, ki manjšim in srednje velikim podjetjem zagotavlja, da v veliki meri avtomatizirajo pogosto drago in zamudno finančno poslovanje.
Medtem ko v državi divja vojna, je podjetje na dobri poti, da postane čislani samorog. "Skrb za posel, za vodenje podjetja, me opominja, da se nisem tako zelo spremenil," pove Kaunov, ki je bil v času našega pogovora stacioniran v okolici obleganega Bahmuta.
Načrti za prihodnost? "Zmaga, to je jasno. Samo tega si želim. In vrnitve nazaj v posel."
Moje prvo vprašanje je seveda vezano na upravljanje podjetja v vojnih razmerah. Imate veliko zaposlenih in med vama je na tisoče kilometrov razdalje. Kateri so glavni izzivi vodenja podjetja v takšnih razmerah? Kakšne so razlike in vzporednice med vodenjem podjetja ter bojevanjem?
Solovej: Bom kar jaz odgovoril na to vprašanje. Voditi zagonsko podjetje, zbirati denar je zahtevna stvar, v vojni pa še toliko bolj. Država, ki je hkrati naše največje tržišče, se bojuje, uslužbenci se skrivajo po zakloniščih in kleteh. Smo se pa zdaj že navadili na tak način dela. Sprva, na začetku vojne, je bilo kar hudo.
Največji izziv je seveda negotovost. Negotovost v smislu našega posla in negotovost na strani naših strank. Ti so namreč poslovneži – in v poslu vsi stremimo k čim manjši negotovosti. Če denimo veš, da boš plačilo ali naročene stvari, ki jih potrebuješ za posel, prejel čez en mesec, lahko ustrezno načrtuješ svoj posel. To je vojnih razmerah dokaj oteženo.
Vendar so podjetniki take vrste "živali", da se preprosto morajo prilagoditi kakršnim koli razmeram. Tako kot v spopadu moraš biti pripravljen na vse nemogoče situacije in imeti izdelano strategijo. To vsak dan v skupnem podjetju počneva tudi midva. Hvaležna sva, da imava poslovne partnerje, ki to razumejo in upoštevajo.
Ampak vajino podjetje zaposluje skoraj 60 ljudi. Delo zaposlenih je težko usklajevati že v mirnodobnih časih, kaj šele v vojnih razmerah, ko je eden od vaju na fronti in drugi daleč stran na Portugalskem. Kako si razdelita obveznosti?
Kaunov: Enostavno – Alex je odgovoren za posel, jaz pa za druge stvari. (smeh)
Katere druge stvari?
Kaunov: O tem ne morem veliko govoriti, sploh ne o podrobnostih, ampak zagotovo imava zaradi tega oba veliko več dela. Jaz na fronti, Alex pa v Lizboni s samim upravljanjem posla. Jaz se v zvezi z vodenjem podjetja poskušam osredotočiti na nekatere manj zahtevne in manj obsežne naloge. Če sem iskren, to počnem, da ne pozabim, kako je biti v poslu, medtem ko sem tukaj, v boju. Glavnino odgovornosti za posel v glavnem nase prevzame Alex, ki izgoreva tudi namesto mene.
Soustanovitelja zagonskega podjetja Finmap Ivan Kaunov in Alex Solovej.
Ivan, ko praviš, da si v stiku s poslom, da ne pozabiš, kako je voditi podjetje; ali morda misliš tudi na to, da s tem na nek način ostaneš prizemljen, ohranjaš zdravo pamet in stik s svetom onkraj vojne vihre, kjer stvari še zmeraj tečejo bolj ali manj normalno?
Kaunov: Da, zagotovo. In da si vedno znova dokažem, da lahko opravljam vodstveno oziroma izvršilno funkcijo. Ni dvoma, da te fronta spremeni. Vsakič, ko sedem k poslu, me namreč zanima, ali sem se spremenil, ali me je vojna spremenila.
Veš, kaj? … Rad bi se nekoč vrnil domov, rad bi se vrnil k svojemu prejšnjemu življenju, življenju podjetnika, ki sem ga živel pred vojno.
To je moja velika želja. Pridejo dnevi, ko me popadejo dvomi in nisem več prepričan, da sem še vedno dovolj podkovan v poslu in da imamo še dovolj energije za podjetništvo.
Posel je moj test. Še zmeraj zmorem. Še zmeraj bom lahko to počel tudi, ko bo vsega hudega konec.
Posel je moj test. Še zmeraj zmorem. Še zmeraj bom lahko to počel tudi, ko bo vsega hudega konec.
Kako komunicirata? Na začetku vojne se je veliko govorilo o tem, kako je ameriški poslovnež Elon Musk ukrajinski vojski dal na razpolago satelitsko omrežje Starlink.
Kaunov: Starlink ukrajinskih oboroženih sil (smeh). Da, mobilno omrežje deluje in imamo dostop do spleta – prav zaradi Starlinka. Kar se tiče delovanja podjetja, pa smo bili že pred tem podjetje, ki je veliko dela opravilo na daljavo, še preden sta nas v to prisilila pandemija covida-19 in vojna.
Solovej: Da, to je bilo okoli leta 2019. Vsi najini kolegi v podjetju so vajeni tovrstnega dela, tako da za nas to ni nič novega. Večina veliko potuje in smo velikokrat v različnih državah, kar smo počeli še pred covidom-19, tako da je bil takšen način dela za nas nekaj običajnega, medtem ko se je svet nanj moral šele privaditi. Ta izkušnja nam je ponovno prišla prav v času vojne, čeprav je bilo na začetku hudo. Naši kolegi v podjetju so delali praktično iz zaklonišč, vendar so se mnogi kasneje razselili po Evropi, tako da zdaj bolj ali manj delamo na daljavo, tako kot druga podjetja povsod po svetu.
Kaunov: Tako je, kadar koli in kjer koli se lahko naši sodelavci povežejo in delajo na daljavo. Hkrati s tem ni ovir pri zaposlovanju novih sodelavcev, saj nam je zaradi tega na voljo bistveno širši kadrovski bazen. Ko imam kaj prostega časa – tako kot zdaj – se priklopim na internet, udeležim kakšnega sestanka ali samo pokramljam s svojimi sodelavci.
Kako vama je uspelo med spopadi v zadnjem krogu zbiranja financiranja nabrati milijon evrov? Kako je vse skupaj potekalo, kako sta denimo uredila podpisovanje dokumentov in urejanje drugih birokratskih zadev?
Kaunov: Večino komunikacije je nase prevzel Alex. Jaz sem bil na bojni nalogi in potem prek Starlinka dobim njegovo sporočilo: "Te in te dokumente moraš podpisati do konca dneva." Seveda, nič lažjega (smeh). Res je vse skupaj nadrealistično.
Zjutraj počneš … Počneš "zanimive" stvari z "nezanimivimi" Rusi, zvečer pa urejaš dokumentacijo za podjetje. Da, živimo v neverjetnih časih.
Neverjetno, da ste tako organizirani in lahko brez težav komunicirate tudi v vojnih razmerah. Ivan, kje, na katerem delu fronte si, če lahko izdaš?
Kaunov: Sodelujem v aktivnih spopadih; to je vse, kar lahko rečem.
Si v Bahmutu?
Kaunov: Da, v širši okolici.
Na vojnem območju, kjer trenutno potekajo najbolj srditi spopadi, torej. Kateri bojni enoti pripadaš?
Kaunov: Žal tudi na to vprašanje ne morem odgovoriti. Sem pripadnik izvidniške enote letalskih sil.
Seveda, razumem. Povej mi samo, kako se počutiš, kakšen je tvoj vsakdan.
Kaunov: Težko je. Pa tudi o tem, kaj natančno počnem, ne morem veliko govoriti. Sploh trenutno, ko sem na frontni črti. Če sem na bojni misiji, pomeni, da sem zelo blizu bojne črte in moram paziti, da sem ustrezno zakamufliran z rastjem, vejami, drevesi. Pri tem čas dneva ne igra vloge, saj me lahko na izvajanje bojnih nalog pošljejo podnevi in ponoči. Nemalokrat se zgodi, da pride povelje sredi noči in moram biti v nekaj minutah v bojni opremi pripravljen za boj.
Glede na to, da sta oba poslovneža, ki se zavedata obvladovanja tveganja, o čemer smo govorili na začetku, imata verjetno pripravljen tudi scenarij, če se Ivanu, ki je na frontni črti, kaj zgodi. Recimo da se poškoduje ali – še huje – da umre. Kaj se bo zgodilo s podjetjem, z njegovim deležem?
Solovej: Za vse imava pripravljene scenarije, ki so zapisani v pogodbi na 43 straneh. Pregledalo jo je veliko rok in oči, zato sem prepričan, da v tem primeru ne bo dvomov. Upam pa, da do česa takšnega seveda ne pride …
Vsekakor. Pred dnevi sem govoril s slovensko zunanjo ministrico, ki je med drugim dejala, da bo Slovenija skupaj z ostalimi zaveznicami Ukrajino podpirala, dokler in v kolikšni meri bo treba. Ne more vam spodleteti. Ali se v Ukrajini zavedate, da z vami stoji cel svet? Ali se te podpore zavedate tudi vojaki na bojišču, Ivan?
Kaunov: Seveda se zavedamo pomoči zaveznikov. To velja tako za čustveno kot za materialno podporo; to je resnično navdihujoče. To ti lahko zagotovim iz prve roke na bojišču. Brez te podpore … Ne vem … Ukrajina se ne bi mogla tako postaviti po robu, kot se je. Vsako pomoč zelo cenimo, tako pomoč zahodnih zaveznikov in drugih držav kot tudi manjše, povsem osebne napore, geste in izraze podpore.
Solovej: Tako je, vsak Ukrajinec po mojem mnenju občuti in zelo ceni podporo Evropske unije in drugih zaveznikov. Hvaležni smo vsakomur, ki nam pomaga v našem boju proti agresiji.
Brez te podpore … Ne vem … Ukrajina se ne bi mogla tako postaviti po robu, kot se je. Vsako pomoč zelo cenimo.
Kolega novinar je v zvezi z vojno rekel, da se Ukrajinci ne borite s 300 tisoč vojaki, ampak s 43 milijoni vojakov. S tem je hotel povedati, da se je ruski agresiji po robu postavila vsa država in da se ne boste nikoli predali. Zanima pa me, ali se bo ta neverjeten uporniški duh po vajinem mnenju ohranil in odrazil v poslu tudi, ko se vojna konča. V smislu, da bodo Ukrajinci postali tako neustrašni podjetniki, kot so danes bojevniki.
Kaunov: Mislim, da. Predstavljaj si, koliko ljudi se bo vrnilo po koncu spopadov, ki so bili prisiljeni zapustiti državo. To je enormen potencial, sprostila se bo izjemna energija, s katero bomo poskušali ponovno obnoviti svojo državo.
Se strinjam. Če za trenutek pozabimo na to, da je vojna grozna stvar, je hkrati tudi enkratna priložnost za nov začetek, za vznik novih poslovnih idej in podjetništva. Kot gozdno pogorišče, na katerem lahko zraste nov, drugačen, vitalnejši gozd …
Kaunov: Točno, prav imaš. Prepričan sem, da bo vojna okrepila podjetniški duh Ukrajincev. Država, ki je v boju pokorila napadalce – in Ukrajina jih bo –, lahko doseže vse. Ta duh se bo nedvomno okrepil.
Zmaga v vojni in vez, ki se je med sonarodnjaki stkala na ta račun, sta nekaj posebnega in se bosta obdržali tudi po koncu spopadov. Po koncu vojne si zato še bolj motiviran, da si zagotoviš in zgradiš boljšo prihodnost.
Večina zaposlenih v podjetju Finmap dela na daljavo, kar so počeli že pred pandemijo covid-19 in rusko agresijo.
Tebe so vpoklicali, Ivan?
Kaunov: Tako je, vpoklicali so me, ker imam posebna znanja in izkušnje, ki jih vojska potrebuje.
Alex, kako to, da ti nisi bil vpoklican?
Solovej: Razlog za to je, da sem v otroštvu prebolel številne bolezni, ki mi onemogočajo služiti v vojski. To je ena stvar, druga pa, da za razliko od Ivana nimam nobenih posebnih znanj ali veščin, ki jih v svojih profilih išče vojska.
Kaunov: Še dobro, da ga niso vpoklicali, ker potem podjetje ne bi moglo funkcionirati tako kot zdaj.
Kako je sploh potekalo zbiranje sredstev? Ali je vojna na nek sprevržen način pripomogla k večji prepoznavnosti vajinega podjetja, ki je ukrajinsko?
Kaunov: Žal ne. Med zbiranjem sredstev se je nakopičilo cel kup nepredvidenih težav in zapletov. Najprej je prišlo do krize, ki je zajela finančno-tehnološki sektor. Konec leta 2021 je bil trg na vrhuncu, potem pa je v januarju začel drseti navzdol. Treba je vedeti, da je zbiranje sredstev res zapletena stvar. Da vse skupaj izpelješ, potrebuješ vsaj pol leta. Prepričati moraš vsaj sto investitorjev, kar pomeni, da se ti v pol leta zvrsti 500 ali 600 sestankov. In to je bilo pred vojno. Zdaj smo v fazi, ko zbiramo sredstva, medtem ko je eden od partnerjev na fronti. Devetdeset odstotkov ukrajinskega trga ne deluje, grozi recesija in povečuje se negotovost. To je res noro in vojna je vse skupaj dodatno otežila. Rekel bi, da je zbiranje sredstev v vojnih razmerah petkrat ali desetkrat težje kot v mirnodobnem času.
Ampak v tem času vam je uspelo bistveno dvigniti odstotek strank iz tujine, s čimer ste se deloma izolirali od kriznih razmer, ki vladajo doma. Trenutno je 36 odstotkov vaših strank tujcev …
Solovej: Da, trenutno je tako. In res je, da nam je v času vojne uspelo število strank iz tujine potrojiti. Hkrati smo med vojno podvojili število vseh strank, kar se mi zdi res izjemen dosežek in dokaz, da smo sposobni prebroditi še tako zahtevne razmere in izzive.
Kar sem vaju hotel vprašati, je, ali je vojna morda pri strankah vzbudila občutke empatije, zaradi česar so se odločili za sodelovanje z vajinim podjetjem.
Solovej: Nekaj takšnih primerov je res bilo, zlasti s Poljske. Vendar večina naših strank sploh ni vedela, da smo iz Ukrajine, saj v naših oglasih to ni zapisano. Prav tako smo registrirani v Združenem kraljestvu. Pa tudi strategija družbe je bila že od vsega začetka zasnovana na rasti in za leto 2022 smo tako ali tako načrtovali dodatno zbiranje sredstev. Vojna zato ni bistveno vplivala na ta proces. Res pa je, da je pri nas in naših zaposlenih vzbudila večjo vnemo in prizadevnost.
Kakšni pa so načrti v prihodnje?
Solovej: Prizadevali si bomo vzpostaviti karseda idealno ekipo sodelavcev, ki se bo poklopila z našo poslovno strategijo. Poleg tega bomo poskušali ugotoviti tudi, kakšen naj bo položaj podjetja na globalnem trgu, saj je vsaka država, vsak trg zgodba zase. Turčija ima svoje zahteve in posebnosti, Poljska spet druge, Nigerija tudi, recimo, in tako dalje.
Prepričala sta že kopico vlagateljev, ki so doslej vložili v podjetja samoroge. Ali to pomeni, da pričakujejo, da bo tudi vajino podjetje postalo samorog?
Solovej: Jasno, zakaj drugače bi bili pripravljeni investirati?
Prav imaš, res je logično; priznam, da mi je všeč ta samozavest. Imam še eno vprašanje za Ivana. Preprosto moram vprašati, čeprav se zavedam, da zna biti zelo neugodno. Razumel bom, če ne boš želel odgovoriti. Ali si v spopadih že koga ubil?
Kaunov: … (vidno nelagodje in daljši molk) ... Povej, katero orožje imaš v mislih?
S svojo puško.
Kaunov: (nasmešek) Ne želim odgovoriti.
Kaj sta počela pred vojno? Kako sta se spoznala in prišla na idejo Finmapa?
Kaunov: Cel kup različnih poslov. Pet let pred začetkom spopadov sva z Alexom ustanovila Finmap. Še pred tem sem vodil podjetje za razvoj aplikacij in storitev za upravljanje z logistiko. Še prej pa sem se v očetovem podjetju ukvarjal tudi s poslovnim svetovanjem. Praktično vse življenje sem že podjetnik, mislim, da sem bil zaposlen samo trikrat po mesec dni.
Očitno to ni bila tvoja stvar …
Kaunov: Očitno, ker so me v vseh primerih odpustili (smeh).
Solovej: Kot pravi Ivan, leta 2018 sva ustanovila Finmap. Pred tem pa sem vodil podjetje za proizvodnjo pohištva, kjer sva se z Ivanom prvič srečala. Tukaj sem se prvič soočil z izzivi logistike. Velike težave mi je povzročalo tudi upravljanje s financami, zato sem začutil potrebo po določeni meri avtomatizacije teh procesov. Tukaj so se najine poti križale, saj je Ivanovo podjetje že nudilo tovrstne aplikacije oziroma storitve, ki sem si jih želel zagotoviti v sovjem podjetju. Hitro sva postala prijatelja in skupaj razvila poslovno idejo, iz katere je nastal Finmap.
Ivan, kaj si želiš početi po koncu vojne?
Kaunov: Po zmagi, ker samo tako se bo ta vojna končala, se bom poskušal prilagoditi nazaj na civilno življenje. Iskreno je vojno življenje povsem neprimerljivo s čimer koli. Skoraj vsak teden … Ne, trikrat ali štirikrat na teden dobiš sporočila prijateljev ali znancev – tudi danes zjutraj sem ga –, ki te sprašujejo, ali si še živ. To ti spremeni možgane, to vpliva na tvoj miselni tok …
Zato si bom po zmagi poskušal predvsem povrniti razum in dušo, da bom lahko spet normalno zaživel. Nameravam se tudi vrniti k podjetništvu, vodenju najinega podjetja in mu zagotoviti status samoroga.
Trikrat ali štirikrat na teden dobiš sporočila prijateljev ali znancev – tudi danes zjutraj sem ga –, ki te sprašujejo, ali si še živ. To ti spremeni možgane, to vpliva na tvoj miselni tok.
Hvala obema za pogovor. Rad bi rekel še, da Slovenci podpiramo napore Ukrajincev, saj mogoče v primerjavi z drugimi narodi malo bolj razumemo vaš boj, ker smo si tudi mi morali s silo zagotoviti svoj prostor pod soncem. Srečno tudi na vajini nadaljnji poslovni poti.
Solovej: Hvala, res hvala.
Kaunov: Rad bi povedal smo še to, da cenimo podporo, kakršno koli, ne samo med državami, ampak tudi to, kar zdajle počneš ti, s tem, ko najino zgodbo prenašaš v svet.
Seveda, ukrajinski boj je zgodba, ki presega vsakršno domišljijo; na začetku ni v vas verjel nihče, a s svojim srčnim uporom ste prepričali tudi največje dvomljivce. In na kakšen način vam je to uspelo – Hollywood si ne bi mogel izmisliti vaše zgodbe.
Kaunov: Da, res je, mogoče pa kdaj v prihodnosti o tem posnamemo tudi film!
