Kako razširjena je uporaba konoplje v Sloveniji?

Vlada je med prioritete v koalicijsko pogodbo zapisala tudi uzakonitev uporabe konoplje v medicinske namene. Pretekli teden je vlada potrdila resolucijo o nacionalnem programu na področju drog za obdobje med letoma 2023 in 2030. Glavni cilji na področju drog za to obdobje so krepitev preventivne dejavnosti in zgodnje intervencije, da bi zmanjšali število novih uporabnikov drog med mlajšo generacijo ter število prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami.

Zanimalo nas je, kaj se dogaja z legalizacijo konoplje v medicinske namene. Kako razširjena je uporaba konoplje v Sloveniji? Kako naklonjeni so Slovenci popolni legalizaciji konoplje?

Glede legalizacije v medicinske namene na Ministrstvu za zdravje nismo dobili natančnega odgovora. Odgovorili so, da je bolnikom dostop do zdravil na osnovi kanabioidov omogočen že od leta 2016. Na predlog ministrstva je vlada takrat z dopolnitvami uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog omogočila uporabo ekstraktov iz konoplje v medicini. ''Od leta 2017 pa je v Sloveniji, z uveljavitvijo nadaljnjih sprememb omenjene uredbe, zdravnikom omogočeno tudi predpisovanje medicinske konoplje pacientom, pri katerih obstaja indikacija za ta zdravila.''

V Sloveniji sta omogočena tudi predpisovanje in izdelava magistralnih zdravil iz posušenih cvetov konoplje. S tem je pacientom omogočen dostop do standardiziranih cvetnih vršičkov konoplje, ki se lahko predpišejo kot magistralno zdravilo. ''Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v celoti financira vse ekstrakte (tetrahidrokanabinol (THC) oziroma dronabinol in CBD), ki so pripravljeni kot magistralno zdravilo in se predpisujejo otrokom na zeleni recept.'' Odraslim se v primeru zdravljenja epilepsije preparati krijejo v celoti. Zdravljenje drugih indikacij obvezno zdravstveno zavarovanje krije 70-odstotno, pišejo.

Trenutna ureditev tako zdravnikom že omogoča predpisovanje zdravil na osnovi kanabinoidov. ''Zdravnik lahko v primerih, ko so podane indikacije, predpiše tako cvetne vršičke konoplje, ki ustrezajo standardom iz monografije za cvet konoplje, kot tudi ostala magistralna zdravila iz kanabinoidov. Pri uporabi konoplje v medicinske namene za tovrstna zdravila veljajo enaki pogoji kot za ostala magistralna zdravila, ki so dostopna pri nas,'' še pojasnjujejo na ministrstvu. Po podatkih za leto 2022 je bilo v Sloveniji porabljenih 16,6 kilograma CBD in 3,45 grama THC v obliki magistralnih pripravkov. To je manj kot leta 2020, ko je bilo predpisanih 19 kilogramov CBD in 23 gramov THC.

Na drugi strani se industrijska konoplja večinoma uporablja za prehranske izdelke in kozmetiko. V zadnjih letih po svetu in v Sloveniji narašča število izdelkov iz konoplje. Ti so prosto dostopni, prodajalci pa oglašujejo njihove številne dobrobiti za zdravje.

V Sloveniji je industrijsko konopljo dovoljeno gojiti na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,3 hektarja. Goji se lahko za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za hrano za živali in za pridelavo vlaken, izhaja iz pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje. Dovoljeno je gojiti konopljo, pri kateri vsebnost THC v suhi snovi ne presega 0,2 odstotka.

V katerih slovenskih mestih najpogosteje konzumirajo konopljo

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je marca objavil rezultate mednarodne raziskave o vsebnosti drog v odpadnih vodah. V raziskavo je bilko vključenih sedem slovenskih mest: Ljubljana, Maribor, Koper, Novo mesto, Domžale-Kamnik in Velenje. Koncentracija THC-COOH v odpadni vodi, s katero ugotavljajo prisotnost konoplje, kaže, da so prebivalci konopljo najpogosteje uporabljali v zahodno- in južnoevropskih mestih. Najvišje povprečje so izmerili v Ženevi, Amsterdamu in Barceloni.

Med največjimi porabniki so češka, španska, nizozemska in portugalska mesta. V letu 2022 se v 18 mestih od 38 izmerili povišanje koncentracije, v 15 pa znižanje. V Sloveniji so najvišjo dnevno količino THC-COOH v odpadnih vodah izmerili v Kopru – 82 gramov dnevno na tisoč prebivalcev. Sledila je Ljubljana s povprečno 80 grami. Najnižjo prisotnost so izmerili v odpadnih vodah Kranja. Za primerjavo, v Zagrebu in na Dunaju so izmerili višje povprečne vrednosti od vseh slovenskih mest. V vseh sedmih slovenskih mestih so v letu 2022 zabeležili znižanje koncentracij. Najmanj se je znižala v Velenju, najbolj pa v Kopru.

Vsebnost konoplje v odpadnih vodah se je v Ljubljani v letu 2022 povečala ob ponedeljkih. V Mariboru je bil vrh izmerjen ob sobotah. V Kranju, kjer je vsebnost najnižja, se je čez teden najbolj povečala ob četrtkih. V Domžalah in Kamniku je bila vsebnost konoplje v odpadnih vodah skozi cel teden najbolj enakomerno porazdeljena. V Velenju so najvišje vrednosti izmerili ob sredah. V Kopru je bil vrh ob torkih.

Konopljo uporabila dobra petina Slovencev

Konoplja je najbolj razširjena prepovedana droga v Evropski uniji (EU). Po zadnjih ocenah jo je v življenju uporabilo 90,1 milijona, kar je 27,2 odstotka Evropejcev v starosti od 16 do 64 let. V Sloveniji je takšnih 20,7 odstotka prebivalcev, kažejo podati raziskave o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog iz leta 2018. V večini držav je uporaba konoplje med mladimi odraslimi v zadnjem letu stabilna ali pa se je povečala. Za Slovenijo lahko ugotovimo, da sodi v skupino držav, ki beležijo povečanje, pišejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Med uporabniki je več moških kot žensk. Najvišji odstotek uporabnikov konoplje so ugotovili v starostni skupini od 25 do 35 let. Odstotek je pomembno višji kot v vseh drugih starostnih skupinah, še ugotavlja NIJZ. Najvišji delež uporabnikov konoplje so zabeležili v skupini z višjo strokovno izobrazbo.

Med zdravstvenimi težavami so anketirani najpogosteje navajali tesnobo, paniko ali občutke strahu, težave s koncentracijo, potrtost in depresijo, težave s prebavili ter psihotične znake in psihozo. V nacionalni raziskavi še ugotavljajo, da so vprašani v starosti od 15 do 64 let ocenili, da bi do konoplje v naslednjih 24 urah dostopali lahko ali zelo lahko. 15,1 odstotka je odgovorila s težko ali zelo težko, trije odstotki pa so ocenili, da bi bilo v naslednjih 24 urah do konoplje nemogoče dostopati.

Kaj menijo o popolni legalizaciji konoplje

Kakšna so med Slovenci mnenja o legalizaciji konoplje v nezdravstvene namene – to pomeni o popolni legalizaciji konoplje? S popolno legalizacijo se jih je strinjalo 35,1 odstotka vprašanih. 37,3 odstotka zamisli nasprotuje, 27,6 odstotka pa se do vprašanja ni opredelilo. Legalizaciji so bolj naklonjeni moški iin mlajši od 45 let. Največ se jih s popolno legalizacijo strinjalo v starostni skupini od 25 do 34 let. Najbolj so bili leta 2018 legalizaciji naklonjeni vprašani s srednjo in splošno izobrazbo ter višjo strokovno izobrazbo ali višjo stošnjo izobrazbe, še piše NIJZ. Kakšno je stanje danes, ni znano; raziskvo je NIJZ namreč opravil leta 2018.

Nemčija v postopku legalizacije konoplje v rekreativne namene

Nemška koalicija načrtuje legalizacijo konoplje v rekreativne namene. S tem bi postala prva evropska država, ki bi nadzorovala prodajo izdelkov iz konoplje. Zdravstveni minister Karl Lauterbach je marca povedal, da bi predlog zakona o konoplji lahko predstavili v naslednjih nekaj tednih. Minister je optimističen, da se bo s tem kriminal, povezan z drogami, zmanjšal in se hkrati povečala varna raba konoplje. Ena od pravnih ovir regulaciji prodaje konoplje so evropski zakoni, ki prepovedujejo legalizacijo konoplje za rekreativno uporabo. Ob tem legalizacija konoplje ni združljiva z mednarodnimi pogodbami, med drugim tudi enotno konvencijo iz leta 1961.

Na omenjeno konvencijo in pripadajoče protokole se sklicujejo tudi na ministrstvu za zdravje v odgovoru na vprašanje, ali je v Sloveniji v načrtu legalizacija konoplje v rekreativne namene: ''Navedene konvencije tvorijo enoten pravni okvir na področju prepovedanih drog in jih je treba upoštevati hkrati.'' Ob tem dodajajo, da je v Sloveniji gojenje konoplje v industrijske namene dovoljeno že od leta 1999. ''Deveti člen Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami namreč določa, da se vrtni mak in konoplja lahko gojita za prehrambne in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.''

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar