Iran po celonočnih pogovorih z ZDA navaja "velik napredek"

ZDA in Iran so v pogovorih o mirovnem dogovoru dosegli "spodbuden napredek" in bodo ta teden nadaljevali pogovore na tehnični ravni, so sporočili posredniki, čeprav je predsednik Donald Trump znova zagrozil z napadi, če bo Hezbolah še naprej napadal Izrael.

Med udeleženci pogovorov v Bürgenstocku v Švici sta bila tudi ameriški podpredsednik JD Vance in iranski zunanji minister Abas Aragči. "Dosežen je bil spodbuden napredek, vključno z vzpostavitvijo mehanizma za nadaljnje tehnične pogovore," sta v skupni izjavi sporočila posrednika Katar in Pakistan. Strani sta se dogovorili o časovnici za dosego končnega dogovora v 60 dneh.

Strani sta vzpostavili komunikacijsko linijo za preprečevanje incidentov in napačnih ocen, katere cilj je zagotoviti varen prehod trgovskih ladij skozi Hormuško ožino, so sporočili posredniki. Dogovorili so se tudi o oblikovanju "dekonflikcijske celice", v katero bi bile vključene sprte strani in Libanon, da bi pomagali zagotoviti spoštovanje prekinitve vojaških operacij v tej državi.

Cene nafte so se po objavi izjave obrnile navzdol, terminske pogodbe na ameriške delniške indekse pa so zmanjšale izgube. Brent se je pocenil za 1,5 odstotka in zdrsnil pod 80 dolarjev za sod, potem ko se je pred tem podražil za več kot dva odstotka.

Pakistansko in katarsko posredovanje je prineslo velik napredek pri končanju vojne v Libanonu, je Aragči zapisal v objavi na omrežju X. "Izvoz nafte in petrokemičnih izdelkov je izvzet iz omejitev, blokada je odpravljena, del zamrznjenih sredstev je sproščen, za Iran pa je bil uveden velik načrt obnove in razvoja," je zapisal iranski zunanji minister.

Začetek pogovorov je bil v nedeljo zmeden, saj so iranski mediji poročali, da je Iran pogovore ustavil zaradi najnovejše Trumpove grožnje. Ko so se srečanja začela, je Trump v objavi na družbenem omrežju zapisal, da bo znova napadel Iran, če ta ne bo "nemudoma ustavil svojih dobro plačanih POSREDNIŠKIH SIL v Libanonu, ki povzročajo težave".

Iran je tudi opozoril, da bi lahko ZDA začele pobirati cestnine, če dogovora ne bo. Trump je v nedeljo za Fox News dejal, da je iranskim voditeljem neposredno povedal, da se v primeru zaprtja Hormuške ožine "niti ne bodo uspeli vrniti" v Iran, pri čemer je uporabil kletvico.

Čeprav je težko dosežen začasni dogovor nakazal premor v sovražnostih med ZDA in Iranom, so nedeljski pogovori verjetno šele začetek dolgotrajnih pogajanj o vprašanjih, ki bodo vključevala iranske jedrske zmogljivosti in gospodarsko olajšanje za Teheran.

"To, kar današnji dan v resnici predstavlja, je začetek tehničnih pogajanj, ki ne bodo rešila vseh nesoglasij," je novinarjem dejal Vance, ko je nastopil ob uradnikih iz Pakistana in Katarja. Jared Kushner in Steve Witkoff, Trumpova globalna pogajalca, sodelujeta v tekočih tehničnih pogovorih.

Rešitev spopadov v Libanonu bo odločilna za uspeh ameriško-iranskih pogovorov v Švici, je dejal uradnik, seznanjen z razpravami, ki zaradi občutljivosti informacij ni želel biti imenovan. To pomeni, da je pozitiven izid pogajanj na koncu odvisen od podpore Izraela, je dodal, saj lahko le umik iz Libanona v celoti zagotovi, da se začasni dogovor premakne naprej. Izrael ni bil udeleženec pogovorov, ki so privedli do dogovora.

Iranski odposlanci so osredotočeni na to, kako bo srečanje sprejeto doma, je dejal uradnik. Zato je njihova delegacija ostala zunaj prostora in zavrnila sodelovanje v uvodnih televizijskih izjavah pred začetkom razprav, saj niso želeli, da bi jih videli, kako se rokujejo z ameriškimi delegati, preden bi bili doseženi dogovori, je dejala ista oseba. Uradnik je dejal, da je bil ključni izziv premostiti različne pristope iranske in ameriške delegacije.

Teheran je v soboto Izrael obtožil kršitve premirja v Libanonu in sporočil, da bo Hormuška ožina, ključna tranzitna točka za svetovno oskrbo z energenti, znova zaprta. Kljub tej napovedi so skozi ožino še naprej tekli milijoni sodov nafte.

Po pogojih memoranduma o soglasju, ki ga je Trump podpisal v sredo, imata ZDA in Iran 60 dni za pogajanja, čeprav dogovor omogoča podaljšanje. Iranska napoved glede Hormuza je zasenčila pogovore, vendar je bil neposreden vpliv na ladijski promet nejasen. Že pred nedavnim premirjem so skozi ožino vsak dan tiho prehajali milijoni sodov nafte.

Trije do vrha natovorjeni supertankerji, povezani z Indijo, so se v nedeljo znova pojavili v Omanskem zalivu, potem ko so v petek nakazali poskus prečkanja ožine, kažejo podatki o sledenju ladjam, ki jih je zbral Bloomberg.

Supertankerji, od katerih vsak nakazuje indijsko lastništvo ali tovor, namenjen v Indijo, prevažajo skoraj šest milijonov sodov iraške in kuvajtske nafte. Njihovi poskusi plovbe proti otoku Kešm kažejo, da so morda uporabili pot, ki jo je odobril Teheran.

Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da se je trgovski ladijski promet v ožini v soboto povečal, saj je skozi vodno pot plulo 55 trgovskih ladij s tovorom in več kot 17 milijonov sodov nafte.

Izrael, partner Washingtona v vojni proti Iranu, ki se je začela 28. februarja, vodi vzporedno kampanjo proti Hezbolahu v sosednjem Libanonu. Iran si je dosledno prizadeval povezati tamkajšnji konflikt, v katerem je bilo ubitih več tisoč ljudi, razseljenih pa več kot milijon Libanoncev, s širšimi pogajanji z ZDA.

Teheran meni, da imajo ZDA "neposredno odgovornost" za razmere v Libanonu in izraelske vojaške akcije, je po navedbah iranske tiskovne agencije IRNA dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Baghaei.

Izrael vztraja, da bo svoje enote obdržal na mejah, dokler ne bo prepričan, da Hezbolah, ki ga ZDA označujejo za teroristično organizacijo, ne predstavlja več grožnje. Izraelske obrambne sile so sporočile, da so njihove nedavne operacije usmerjene proti mreži podzemnih bunkerjev, kjer naj bi se skrivali borci Hezbolaha.

— S pomočjo Fione MacDonald, Jona Herskovitza, Zoe Ma, Michaela Heatha, Sare Gharaibeh, Weiluna Soona, Jennifer A. Dlouhy in Dana Williamsa