Šola se je končala, pred nami pa je vroč vikend, ki ga bo verjetno marsikdo izkoristil za obisk hribov in morja, nekateri pa tudi za iskanje študentskega dela. O stanju na trgu študentskega dela in tudi širše smo se pogovarjali s strokovno direktorico e-Študentskega servisa Vesno Miloševič Zupančič:
"Mladi imajo danes veliko izbire, delodajalci pa se morajo za kandidate bolj potruditi kot nekoč. Razlogi so predvsem demografski in strukturni: generacije mladih so manjše, potrebe delodajalcev pa ostajajo velike. Na trgu dela vsako leto nastane praznina že zaradi razlike v kohortah generacij: upokojujejo se generacije, ki so se rojevale v kohortah po 30 tisoč, na trg pa prihajajo generacije, ki so se rojevale v kohortah po 20 tisoč oseb."
Ne bo šlo tako hitro
Hormuška ožina se počasi odpira za ladijski promet, medtem pa še vedno spremljamo prelivanje učinkov tamkajšnje vojne v svetovna gospodarstva. Cena nafte na borzah resda pada, a končni uporabniki tega še ne čutimo v takšni meri. Upravljavec premoženja pri Triglav Investments Mahdi Saadi je dejal:
"Vrnitev v pravo 'predvojno stanje', v katerem bi se z nafto trgovalo izključno na podlagi ponudbe in povpraševanja, brez geopolitičnih napetosti, bo zahtevala čas. Analitiki opozarjajo, da bi lahko trajalo več mesecev, preden se fizični pretoki nafte in utekočinjenega zemeljskega plina skozi Hormuško ožino v celoti normalizirajo."
Manj od minimalne plače
Naša sogovornica se je kot brezposelna prijavila na delovno mesto trgovke. Prepričana je bila, da ji bo pripadla vsaj minimalna plača, ki znaša 1.482 evrov bruto, a jo je ob podpisu pogodbe negativno presenetil ponujeni znesek – delodajalec ji je ponudil 1.300 evrov bruto. Kako je to mogoče? Generalna sekretarka Sindikata delavcev trgovine Slovenije Lepa Vasilič je pojasnila:
"V primerih, ko je osnovna plača nižja od minimalne plače, mora delodajalec delavcu vsak mesec obračunati in izplačati razliko do minimalne plače v obliki doplačila. To pomeni, da delavec sicer prejme minimalno plačo, vendar se dodatki še vedno obračunavajo od nižje osnovne plače, kar je za delavca manj ugodno."
Koliko gotovine naj imam doma za primer krize
Posledice geopolitičnih napetosti, kibernetskih tveganj in vse pogostejših vremenskih ujm lahko vplivajo tudi na delovanje ključne infrastrukture. Če kjerkoli pride do izpada, je dobro, da imate več možnosti za elektronsko plačevanje in določen znesek gotovine. Koliko gotovine je treba imeti? Na Banki Slovenije odgovarjajo:
"Hranjenje določenega zneska gotovine, in sicer za kritje nujnih stroškov za vsaj 72 ur (tri dni) na posameznika. Priporočamo hranjenje bankovcev nižje vrednosti in kovancev, saj so ti najprimernejši za vsakodnevne gotovinske transakcije. Ni nujno, da celoten znesek pripravite takoj, lahko ga prilagajate svojim zmožnostim in ga dopolnjujete postopoma."
NLB viša ponudbo, Alta pa nič
Avstrijska komisija za prevzeme je odobrila spremembo prospekta in zvišanje ponudbe NLB za Addiko Bank. NLB je tokratni prevzem začela z 29 evri za delnico, ponudbo dvignila na 33,5 evra, nazadnje na 37 evrov. A skupina Alta ostaja pri nižji ponudbi RBI:
"Skupina Alta potrjuje, da vztraja pri svojem stališču iz objave, objavljene 15. maja 2026, in da vztraja pri svoji odločitvi, da ne bo umaknila svojih delnic Addiko Bank, ki so že bile ponujene v okviru prostovoljne javne ponudbe za prevzem Raiffeisen Bank," je v izjavi zapisala skupina Alta."
Od pohlepa k strahu
Na borzah smo v tem tednu spremljali pravi vlakec smrti, od padcev do vzponov. Za Bloomberg TV je Paul Gambles, upravljavec pri MBMG Group, dejal, da je "balon umetne inteligence daleč največji borzni balon, kar jih je človeštvo kdaj videlo, tako po obsegu kot po razsežnosti, glede finančnega vzvoda in izjemne evforije, ki poganja vrednotenja". Nadaljeval je takole:
.webp){kind=icon}
