Erik Kopač: 'Slovenija si mora povrniti načeto kredibilnost v Natu'

Tema obrambe in obrambne industrije je bila v Evropi in posledično Sloveniji zadnja leta zapostavljena. V razgretem predvolilnem ozračju je bila celo zlorabljena za notranjepolitične boje, saj so obrambni izdatki in zavezništvo Natu na neki točki postali vroča predvolilna tema; polemika je dosegla vrhunec z namigi prejšnje vlade Roberta Goloba o izstopu Slovenije iz alianse oziroma o razpisu referenduma o članstvu.

Veliko proračunske akrobatike in domišljije je bilo deležno tudi tolmačenje namembnosti oziroma delitve povečanih proračunskih izdatkov za obrambo, ki se jim je na lanskem vrhu Nata v Haagu zavezala naša država. Vrh zavezništva se je na slovensko proračunsko akrobatiko odzval odločno, jasno in krtičino. "Albanija, Češka in Slovenija lani dvoodstotnega cilja BDP (izdatkov za obrambo, op. p.) niso dosegle," je sredi junija dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Njegov odziv je nedvoumno pokazal, da ne gre le za pregovorni vihar v kozarcu vode, saj politizacija sektorja obrambe pri zaveznikih in partnerjih tako v Evropi kot tudi onkraj Atlantika ni ostala neopažena, kot je dejal novi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo MORS Erik Kopač.

"Za Slovenijo je pomembno, da si po vsem, kar se je pri nas dogajalo v zadnjem času na tem področju, pri zaveznikih na vrhu v Ankari povrne kredibilnost," je prednostno nalogo slovenske vlade na prihajajočem letnem vrhu Nata v Turčiji razkril Kopač. Ankara bo za Slovenijo pomemben mejnik, ki bo pokazal, da smo zanesljiv zaveznik, napoveduje.

Po njegovem transatlanticizem in multilateralizem nista pod vprašajem, ZDA so še naprej glavne in najpomembnejše zaveznice tako za Evropo, Nato in Slovenijo, "saj so ameriške čete tiste, ki so nameščene na ozemlju zaveznic, in ne obratno."

Poudaril je, da si bo pristojno ministrstvo pod vodstvom ministra Valentina Hajdinjaka prizadevalo predvsem za povrnitev ugleda naše države na področju obrambe, kajti verodostojnost je temelj Nata. "Gre za politično-vojaško zavezništvo, kjer je enotnost podprta s kredibilnostjo, to sta dva osrednja stebra," o slovenski domači nalogi v Ankari 7. julija pravi državni sekretar, pristojen za koordinacijo delovanja Slovenske vojske ter za usmerjanje in koordinacijo dela na področju obrambne politike in Obveščevalno varnostne službe.

Erik Kopač je novi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo MORS. Bloomberg Adria TV/zaslonski posnetek

Jasna in realna ruska grožnja

Zapostavljanje obrambnih prioritet države ni nedavna težava, prav tako ne gre zgolj za vprašanje izdatkov in z njimi povezanega kreativnega računovodstva domačih političnih elit. Prvi alarmi bi se morali po vsej Evropi sprožiti že leta 2014, ko je Rusija anektirala Krim, je bil na strokovnem posvetu "Road to NATO Ankara Summit – Shielding Tomorrow, Securing the Future" pod organizacijskim okriljem veleposlaništev Nemčije in Združenega kraljestva jasen Kopač. "Pa se niso in tudi po ruski splošni invaziji na Ukrajino leta 2022 se niso, vsaj pri nas ne," je bil kritičen. Spoznanje, da sta kolektivna in nacionalna obramba temeljni državni vprašanji, prihaja šele zdaj, zato bo treba na državni in naddržavni ravni nadoknaditi zamujeno, je bilo slišati.

O tem, kdo je zamajal dolgoletno utvaro o Evropi kot kontinentu miru med udeleženci posveta, ni bilo dvoma – Rusija. Da je ruska grožnja "jasna in realna", je poudarila tudi Katja Geršak, vodja Trivelis Inštituta. "Hibridne grožnje in nevarnosti, ki izvirajo iz kibernetskega prostora, so v Sloveniji v zadnjem času zelo napredovale," je dejala, pri tem pa podala oceno, da je prva naloga vlade na področju boja s hibridnimi grožnjami "povečati situacijsko zavedanje, torej v javnosti povečati zavedanje o tem, v kakšnih razmerah smo."

 

 

Raziskave, pravi, nesporno kažejo na naraščajočo vlogo proruskih akterjev na družbenih omrežjih pri nas. "V Sloveniji je aktivna farma trolov, ki upravljajo več večjezičnih profilov s slovenskimi imeni, ki so medsebojno povezani in koordinirani ter razpečujejo prorusko, protinatovsko in protivladno propagando," je podala oceno stanja kibernetske varnosti pri nas. "S tem se moramo soočiti."

Trdi, da je omrežje Facebook glavni distribucijski kanal širjenja proruske propagande, pri čemer vsebinsko ne gre za ustvarjanje novih prepričanj. Tematsko gre za širjenje narativa odpora do višjih obrambnih izdatkov (npr. denar za nacionalno obrambo se pošilja v Nato), ali vtisa, da varnostne grožnje Slovenije ne zadevajo neposredno.

A Geršak v zadnjem času zaznava še en bistveno bolj zaskrbljujoč in zlonameren trend: "Ne širi se le proruski narativ, ki ima v Sloveniji zaradi zgodovine in slovanskega jezikovno-kulturnega okolja še zlasti močan naboj, ampak se v zadnjem času vse bolj pojavljajo napadi na EU."

Čeprav je Moskva glavni krivec, bi bilo njihovo delovanje v kibernetskem prostoru bistveno manj učinkovito brez podpore kitajskih partnerjev. Razbijanje evropske enotnosti sedemindvajseterice je sicer po načelu 'deli in vladaj' ustaljena in preizkušena taktika Pekinga, ki pa ima pri razkrajanju sloge med članicami EU - v nasprotju z Rusijo - ekonomsko-trgovinske cilje. Geršak vseeno priznava, da je Kitajska v kibernetskem prostoru vse bolj dejaven ter tehnološko vešč in napreden akter, ki je posebej metodičen, vendar se v primerjavi z Rusijo sooča z večjimi jezikovno-kulturnimi ovirami pri izvajanju svoje agende hibridnega vojskovanja.

"Vlada se mora s hibridnimi grožnjami in informacijsko vojno ukvarjati na dnevni ravni," je svetovala novopečenemu državnemu sekretarju Kopaču, ki se je z ugotovitvami o kibernetski (ne)varnosti doma strinjal ter napovedal konkretnejši in bolj proaktiven pristop k omejevanju kibernetskih groženj. "V prvi vrsti bomo okrepili dejavnosti stratcoma," je bil jasen. ''Naloga političnih elit v državi je, da v javnosti povečajo zavedanje, da je ruska grožnja realna, kar ne pomeni, da je napad pred vrati, saj se je ta že zgodil,'' je poudaril in napovedal, da bo tudi to prioriteta vlade Janeza Janše na področju obrambe.  

Katja Geršak, vodja Trivelis Inštituta Aleš Kovačič

 

''Dovos je zgodovina''

Med prioritetami je tudi dvig izdatkov za tako imenovani prvi steber obrambnih izdatkov, v katerega sodita oborožitev in oprema. "Srednja bataljonska skupina je fokus, prav tako zračna obramba in promocija tehnologij dvojne rabe," je pri krepitvi osnovnih sredstev napovedal Kopač, pri tem pa izpostavil pomanjkanje skladiščnih kapacitet Slovenske vojske za naročeno orožje.

Pri dvigu obrambnih izdatkov se je namreč vnela polemika o tem, ali je Slovenija zanje res namenila dva odstotka ter kaj dejansko sodi v prvi in drugi steber obrambe. Prejšnja vlada je sredstva, namenjena gradnji v prvi vrsti civilne infrastrukture (ceste, mostovi, železnice, bolnišnice), poskušala predstaviti kot obrambne izdatke, kar je na vrhu zavezništva naletelo na ostre kritike.

Poznejši pregled zavezništva je namreč pokazal pomanjkljivosti oziroma neustreznosti takšnega tolmačenja slovenske vlade, zaradi česar je generalni sekretar Nata Rutte Golobu poslal pismo, v katerem je Slovenijo obtožil, da je njena poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov BDP. Slovenija je po oceni Nata lani za osnovne obrambne izdatke namenila komaj 1,6 odstotka BDP, kar je približno 300 milijonov evrov manj od obljubljenih dveh.

"Zapolniti moramo luknje v financiranju iz preteklosti, saj to od nas pričakujejo zavezniki, zato moramo povečati izdatke bistveno nad dva odstotka BDP," je bil jasen Kopač, "predvsem gre za prvi steber, se pravi izdatke za vojsko in opremo." Prav tako bo treba zagotoviti dolgoročno stabilno poslovno okolje z naložbami v obrambno industrijo, "pri čemer podjetja ne vlagajo v proizvodne zmogljivosti na podlagi političnih izjav za eno proračunsko leto, ampak na podlagi predvidljivega povpraševanja za desetletje".

''Zapolniti moramo luknje v financiranju iz preteklosti, saj to od nas pričakujejo zavezniki, zato moramo povečati izdatke bistveno nad dva odstotka BDP,'' je dejal Kopač. Aleš Kovačič

Tema obrambe je bila v zadnjem času v ospredju tudi zaradi spornega obrambnega holdinga Dovos, ki ga je za kanaliziranje naložb in krepitev domače obrambne industrije ustanovila Golobova vlada. Dovos je nedodelana ideja, ki ne zagotavlja transparentnosti in javnega nadzora, so bili ob njegovi ustanovitvi kritični domala vsi strokovnjaki, ki smo jih povprašali za mnenje, vključno s Kopačem. "Dovos je zgodovina, to predvideva že koalicijska pogodba," je bil jasen Kopač. Zgraditi hočemo odporen in moderen obrambni sistem, ki bo sestavni del obrambe Nato, je poudaril.

Kaj ga bo nadomestilo, saj razvoj domače industrije ostaja tudi prednostna naloga nove vlade? ''MORS bo prevzel naloge Dovosa, ampak ne bomo neposredni investitor, tako kot doslej,'' je napovedal sekretar. Ni še povsem jasno, kako bomo to storili, a imamo ideje, ki so manj zapletene in obsežne kot Dovos, je dodal, razkril pa, da bo vlada to storila z "obstoječimi vladnimi instrumenti, specifično preko državne banke". ''SID banka bo nudila kreditno podporo podjetjem, saj želimo okrepiti tudi inovacije in razvoj vojaških tehnologij, ki lahko postanejo eno glavnih gonil domačega in evropskega gospodarstva,'' je še razkril vizijo obrambne industrije nove vlade.