Planet Labs, leta 2010 ustanovljeno podjetje za satelitsko slikanje, razpolaga z več kot 200 sateliti, ki vsakodnevno fotografirajo celotno Zemljino kopensko maso, kar je frekvenca, ki ji v preostanku panoge ni para. Večina njihovih konkurentov po naročilu prodaja posamezne slike, Planet Labs pa medtem deluje bolj kot odprta pretočna storitev, ki strankam – med katerimi se najdejo trgovci s surovinami, vlade in humanitarne organizacije – omogoča prenos, objavo in nadaljnjo gradnjo na njihovih podatkih.
Nedavno pa se je ta način delovanja za velik del sveta ustavil. 5. aprila je družba Planet Labs strankam sporočila, da je ameriška vlada zahtevala, da vsi ponudniki satelitskih slik "za nedoločen čas prostovoljno ukinejo objavo" slik, ki so bile od 9. marca posnete na širokem območju Bližnjega vzhoda, vključno z Iranom, Irakom, Izraelom, Libanonom in državami Perzijskega zaliva. Podjetje je v svoji zbirki prenehalo objavljati posnetke z vojno vsebino in navedlo, da prehaja na "model nadzorovanega dostopa", pri čemer naročila obravnava posamično. Ministrstvo za obrambo in Nacionalna uprava za oceane in atmosfero, ki nadzoruje sposobnost družbe Planet za upravljanje satelitov, se na prošnje za komentar nista odzvala.
Bloomberg
Njihove stranke se zdaj ozirajo po alternativah. Nekatere so posegle po brezplačnih podatkih z nižjo ločljivostjo iz agencije NASA, ki je te omejitve ne zavezujejo. Drugi so prešli na slike Evropske vesoljske agencije in drugih mednarodnih satelitskih operaterjev, ki jim svojih prenosov ni treba izključiti zaradi vojne, ki jo vodita ZDA in Izrael. Nekateri pogledujejo tudi proti Kitajski, ki vodi največji komercialni program za slikanje Zemlje izven ZDA.
Posledice teh sprememb preoblikujejo pet milijard dolarjev vredno industrijo opazovanja Zemlje in odpirajo vprašanje, ali lahko v resnici kdorkoli zgradi komercialno podjetje na infrastrukturi, ki jo lahko vlada po lastni volji izklaplja. Nobeno drugo ameriško podjetje ne zagotavlja ravni dostopa do slikovnega gradiva, kot jo je skozi leta zagotavljala družba Planet, s tem pristopom pa je oskrbovala nenavadno širok krog strank, kot pravi Jeffrey Lewis, direktor Programa za neširjenje jedrskega orožja v Vzhodni Aziji na Inštitutu Middlebury za mednarodne študije v Montereyju in strokovnjak za metode zbiranja obveščevalnih podatkov iz odprtih virov. A zahvaljujoč temu modelu, je družba Planet hkrati ranljiva za pritiske vlade. Lewis brez dlake na jeziku pove, kaj bo po njegovem mnenju prineslo tovrstno omejevanje dostopa: "To bo slabo za ameriško industrijo."
Predstavnik družbe Planet pravi, da bo podjetje objavilo, ko bo kaj novega, saj se vsi želijo vrniti k politiki, ki bi ponovno omogočila dostop vsem njihovim strankam in hkrati omejila tveganje zlorabe njihovih podatkov. Povedal je še, da imajo ameriška vlada, pa tudi nekatere tuje vlade in komercialni uporabniki, še vedno neomejen dostop do vojnih posnetkov, vendar ni želel povedati, kateri uporabniki so to.
Bloomberg
Družba Planet je v preteklosti že uvajala omejitve razpoložljivosti svojih podatkov, na primer leta 2023, ko je prostovoljno zamaknila prenos slikovnega gradiva iz vojne v Gazi, a je hkrati vzpostavila ločeni kanal za dostop, da so mediji in nevladne organizacije lahko podatke še naprej prejemali skorajda v živo. (Odjemalec družbe Planet je tudi uredništvo Bloomberg News.) Z Iranom povezane omejitve pokrivajo veliko večje območje, brez ločenega dostopnega kanala.
Med prizadetimi strankami podjetja Planet je tudi Privateer Space, podjetje za geoprostorsko analitiko, ki vsak dan in včasih tudi vsako uro zbira nove satelitske podatke od različnih ponudnikov. Te podatke ponuja svojim strankam, med katerimi so ladijska podjetja, ki plovilom sledijo skozi Perzijski zaliv, trgovci s surovinami, ki spremljajo dejavnost pristanišč, in podjetja, ki ocenjujejo globalna tveganja v dobavnih verigah. Declan Lynch, generalni direktor in glavni nadzornik prihodkov v družbi Privateer, pravi, da njihovo podjetje po uvedbi omejitev v delovanju družbe Planet svojim strankam ni več moglo hitro potrjevati, da je ladja nehala oddajati signal ali nepričakovano spremenila smer. Okrnjen je bil tudi nadzor pristanišč po regiji.
Izgubo podatkov so v podjetju Privateer nadoknadili tako, da so se obrnili na Airbus Defence & Space, francoskega satelitskega operaterja, ki ponuja slike z višjo ločljivostjo kot Planet, vendar z manj pogostimi posodobitvami na manjših geografskih območjih. Lynch navaja, da Privateer zaradi omejitev deluje na "močno okrnjen" način. (Na vprašanje za komentar so v podjetju Airbus v elektronskem sporočilu navedli, da delujejo "v popolnem skladu z vsemi relevantnimi sankcijami, zakoni o izvoznem nadzoru in mednarodnimi predpisi.")
Bloomberg
V drugih podjetjih, ki uporabljajo podatke družbe Planet, pravijo, da so našli rešitve, skrbijo pa jih dolgoročne posledice omejitev. Samir Madani, soustanovitelj podjetja TankerTrackers.com, pomorskega obveščevalnega podjetja, ki s pomočjo satelitskih posnetkov spremlja gibanje globalnih naftnih tankerjev, pravi, da se je podjetje "usmerilo k alternativam", vendar ni želel povedati, katerim. Tudi če bo Planet po koncu vojne dostop do slik ponovno vzpostavil – kar podjetje tudi pričakuje – Madani pravi, da bodo trenutne omejitve uporabnike satelitskih posnetkov odvrnile od ameriških ponudnikov, ki bodo "v prihodnjih mesecih in letih zaradi vladnega posredovanja dobili več konkurentov".
Antoine Halff, soustanovitelj podjetja Kayrros SAS za energetsko analitiko, ki satelitske posnetke uporablja za merjenje zalog nafte in spremljanje premikov tovora po Perzijskem zalivu za trgovce s surovinami, pravi, da omejitve v družbi Planet pomenijo, da njegovo podjetje ne more več enako pogosto spremljati istih lokacij kot prej. "Na energetskih trgih imajo pravočasni podatki stabilizacijski učinek," pravi. "Trgovcem in operaterjem namreč omogočajo, da zgodaj zaznajo motnje, preusmerjajo tokove in pomagajo uravnotežiti ponudbo. V času povečanih geopolitičnih napetosti ta preglednost povečuje energetsko varnost." Halff pravi, da ga skrbi, da bi lahko omejevanje dostopa do podatkov destabiliziralo trge.
Alternativne vire podatkov iščejo tudi nekomercialni kupci. Lewis iz Middleburyja pravi, da njegova ekipa, ki satelitske posnetke uporablja za sledenje orožarskim programom in ocenjevanje škode zaradi napadov na konfliktnih območjih, nikoli ni potrebovala drugih ponudnikov, saj so jim storitve družbe Planet zadostovale. Zdaj kot o alternativah za zapolnitev nastale vrzeli razmišljajo o kitajskih podjetjih.
Nastala situacija razkriva zapleteno politiko geoprostorskega zbiranja podatkov. V ZDA podjetja za satelitsko slikanje delujejo na podlagi licenc zvezne vlade, ki jim omogočajo zbiranje in prodajo slik. Model izvira iz 90. let prejšnjega stoletja, ko je vlada zasebnim podjetjem prvič dovolila upravljanje lastnih satelitov za slikanje; s to tehnologijo so pred tem razpolagale zgolj obveščevalne agencije.
Bloomberg
Ker lahko satelitski posnetki pomenijo tveganje za nacionalno varnost – na primer z razkritjem položaja ameriških sil ali obsega škode raketnega napada –, večina ameriških ponudnikov slikovnega gradiva, vključno z družbama Vantor in BlackSky Technology, že od nekdaj strogo nadzoruje dostop in uporabo podatkov strank, da bi tako ohranila dobre odnose z vlado. Tako v podjetju Vantor kot tudi BlackSky, ki približno polovico prihodkov prejemata od ameriških obrambnih agencij, pravijo, da od začetka vojne od Trumpove administracije niso prejeli nikakršnih zahtev za spremembo svojega načina dela.
S svojim modelom odprtega dostopa si družba Planet že dolgo prizadeva pridobiti več posla iz zasebnega sektorja v primerjavi s svojimi konkurenti. Ko je podjetje leta 2021 vstopilo na borzo, je napovedovalo, da bodo njihovi komercialni prihodki do leta 2026 znašali 68 odstotkov celotnih prihodkov, a komercialna uporaba njihovih storitev je v resnici zastala. Komercialne stranke so v letu 2025 prispevale približno 18 odstotkov prihodkov podjetja, za preostanek pa so poskrbele ameriške in mednarodne vlade. Komercialni kupci ne vedo, kako ravnati s podatki, kaj pričakovati ali kako njihovo vrednost ovrednotiti glede na visoke naročnine, ki znašajo od tri tisoč do 56 tisoč dolarjev na leto.
Vladni odjemalci imajo običajno bolj natančno opredeljene načine uporabe. Obveščevalne agencije satelitske posnetke uporabljajo za zaznavanje izstrelitev raket, spremljanje premikov vojaških enot in oceno vojne škode. Nacionalni urad za izvidništvo, ki upravlja ameriške vohunske satelite, je leta 2022 s podjetjem Planet podpisal petletno pogodbo v vrednosti 146 milijonov dolarjev.
Glede na poslovni odnos z ameriško vlado je smiselno, da družba Planet izpolnjuje njihove zahteve, kot pravi Kari Bingen, nekdanja namestnica podsekretarja za obrambo in obveščevalne zadeve, ki vodi projekt Aerospace Security pri Centru za strateške in mednarodne študije, raziskovalno-svetovalni skupini za državno varnost. "A ker obsežne satelitske programe razvijajo tudi druge države, se tveganja za državno varnost le povečujejo," doda. Kot je ta mesec poročal Washington Post, kitajsko obveščevalno podjetje MizarVision s pomočjo kitajskega slikovnega gradiva objavlja podrobno sledenje ameriškim vojaškim premikom med iranskim konfliktom. Financial Times je pred kratkim poročal, da si je Iran konec leta 2024 omislil kitajski vohunski satelit za nadzor ameriških vojaških baz. "Mi se lahko omejimo,« pravi Bingen in se pri tem sklicuje na ameriška podjetja, ki omejujejo dostop do podatkov v regiji. "Ne moremo pa omejiti drugih."
Bloomberg
Po mnenju kritikov bi lahko izklop satelitskih posnetkov Trumpovi administraciji služil za obvladovanje javnega dojemanja vojne, ki se le redkim Američanom zdi smiselna. Mediji, ki slike iz podjetja Planet uporabljajo za poročanje o iranski vojni – vključno z Bloomberg News – se zaradi prekinjenega pretoka informacij soočajo z ovirami pri delu. Lewis pravi, da za omejitve ni »nobenega legitimnega razloga« razen zatiranja negativnega tiska.
Za zdaj so najbolj oškodovani tisti, ki si prehoda k drugim ponudnikom podatkov ne morejo zlahka privoščiti in jim ne preostane drugega, kot da se zanašajo na podatke z nižjo ločljivostjo. Mednje prištevamo številne nevladne organizacije, ki imajo dostop do brezplačnega ali cenovno ugodnejšega dostopa do satelitskih posnetkov družbe Planet, ker jih uporabljajo v humanitarne namene. Na Inštitutu za proučevanje vojne, ki vsak dan pripravlja zemljevide konfliktov, na katerih odločevalci in mediji spremljajo potek iranske vojne, pravijo, da ne morejo več z enako natančnostjo »potrjevati napadov ali ocenjevati škode«.
Micah Farfour, posebna svetovalka za zaznavanje na daljavo pri Amnesty International, pravi, da organizacija ne more več dostopati do podatkov družbe Planet, ki so glavni vir za njihove tekoče preiskave vojaških uničenj v Libanonu. Pred omejitvami je organizacija Amnesty International na podlagi vidnih znakov uničenja in požarov, vidnih na slikah družbe Planet, preiskovala februarski zračni napad na osnovno šolo v iranskem mestu Minab, v katerem je umrlo vsaj 150 otrok. V svetu, preplavljenem s slikami, ustvarjenimi z umetno inteligenco, in manipuliranimi videoposnetki, satelitske slike ponujajo nekaj redkega, pravi Farfour: "Gre za zelo močan kos resnice v veliki količini kaosa."
.webp){kind=icon}
