Finančni minister Andrej Šircelj: Napovedujemo predvsem znižanje davkov

Po podatkih statističnega urada je državni primanjkljaj lani znašal 2,5 odstotka BDP, po spomladanski napovedi Evropske komisije naj bi letos znašal 3,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa še malenkost več, 3,5 odstotka. V tem času se je zamenjala vlada; še preden se je oblikovala, pa so poslanci državnega zbora sprejeli interventni zakon, ki naj bi v javne finance navrtal dodatno luknjo.

Nova vlada prihaja s svojim programom. Fiskalni svet je po pregledu zapisanega v koalicijski pogodbi ugotovil, da ima večina ukrepov, ki jih je mogoče finančno ovrednotiti, pretežno negativen vpliv na javne finance, medtem ko so številni napovedani ukrepi, ki bi lahko prispevali k bolj učinkovitemu delovanju države, večinoma splošne narave in brez jasne časovnice izvedbe.

Svoje poročilo o ekonomskem pregledu Slovenije je pred dnevi predstavila tudi OECD. "Slovenija bi morala spodbujati poslovne investicije, okrepiti javne finance in izboljšati odpornost proti motnjam v trgovini za ohranjanje dolgoročne rasti," priporočajo. Sloveniji predlagajo še obdavčitev nepremičnin ter tudi, da ponovno pretehta zimsko božičnico.

Kaj o vsem tem pravi novi minister za finance Andrej Šircelj, ki je na tem mestu sedel tudi v prejšnji vladi Janeza Janše, kako bodo reševali državni primanjkljaj, kje zarezati na odhodkovni strani, katere davke bodo spreminjali, katere uvedli na novo, kaj bo z individualnimi naložbenimi računi (INR).

Mandat začenjate z rebalansom. Kako daleč ste trenutno s pregledom stanja? Kaj ugotavljate predvsem na odhodkovni strani, kako zaskrbljujoče je?

Po naravi nisem pesimist. Pred rebalansom je treba veliko postoriti, predvsem je treba analizirati položaj. Pogledati, kje dejansko smo, ali smo res tam, kjer nam glede presežnega primanjkljaja za leti 2026 in 2027 napoveduje Evropska komisija. To so tekoča dela, ki jih je treba opraviti na začetku mandata.

Ne nazadnje velja pravilo tako imenovanih stotih dni. Če mora minister že deseti dan predstaviti celoten načrt, mora predvsem paziti, da ne daje informacij, ki pozneje ne bi držale.

Je pa res, da bomo naredili rebalans. Predvidoma bo začel veljati, ko ga sprejme državni zbor, septembra.

Pa vendar je stanje javnih financ vsaj do neke mere znano, še zlasti nekomu, kot ste vi. Kako nasploh gledate na odhodkovno in prihodkovno stran?

Prihodki so v zadnjem obdobju rasli od 5 do 7 odstotkov, kar je relativno ugodno. Problem so odhodki, ki so rasli še bistveno hitreje. Najbolj zaskrbljujoče je, da so se v zadnjem letu in pol prejšnje vlade ti odhodki enormno povečali. Odhodki so se povečali precej bolj kot v zadnjem, četrtem letu prejšnjih vlad. Razumem, da je v zadnjem letu mandata običajno nekoliko več odhodkov, denimo za 10 do 15 odstotkov, vendar je tako izrazito povečanje vendarle neobičajno. Lahko rečem tudi, da ni povsem normalno. Pri tem gre predvsem za odhodke, povezane z rastjo plač - ne govorim nujno o plačni reformi.

Povečanje plač je tudi nekaj, na kar je opozarjal sam fiskalni svet - vi ste se že sestali z njimi.  Kakšne možnosti v tem trenutku vidite na mizi za uravnovešenje?

Če zarežemo v eno postavko proračuna, moramo poznati vse postavke proračuna. Zato delamo analize in seveda v tem trenutku ne moremo povedati, v kaj bi se zarezalo.

Gledamo tudi investicije. Državne investicije dosegajo pet odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je veliko. Težava pa je, da gre predvsem za državne investicije, medtem ko je zasebnih premalo. Zato bi bilo smiselno ustvariti več spodbud za zasebne naložbe.

Pri državnih investicijah je ključno tudi vprašanje, ali so vrednosti vseh teh projektov realno ocenjene. Tu najbolj izstopajo odmevni primeri iz medijev, denimo železniške postaje z ocenjenimi stroški 180 milijonov evrov in podobni projekti. Vprašanje je, koliko so takšne ocene realne in ali sploh potrebujemo železniške postaje, ki stanejo toliko.

Kje vidite največjo težavo pri pomanjkanju zasebnih investicij oziroma javno-zasebnih partnerstev? In kako vidite možnosti za dodatno spodbujanje tovrstnih naložb v času svojega mandata?

Največjo težavo vidim v tem, da investitorji oziroma podjetja, ki projekte izvajajo, pogosto niso zainteresirani za vključevanje zasebnega kapitala, bodisi zasebnih bank bodisi mednarodnih institucij, kot sta Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za razvoj (EBRD).

Eden od razlogov je po mojem mnenju tudi ta, da prisotnost zasebnega investitorja praviloma pomeni strožji, podrobnejši in za izvajalce investicij pogosto precej manj prijeten nadzor nad porabo denarja. Mislim, da je prav to ena od težav, s katerimi se soočamo.

Po eni strani želimo te investicije izvajati, kar je tudi prav, saj prinašajo razvoj, po drugi strani pa bi morali bistveno okrepiti nadzor. Če je pri projektu vključena banka, bo nadzor nad porabo sredstev skoraj gotovo strožji.

Obe instituciji, ki ju omenjate, sta prisotni pri nekaterih velikih projektih.

Sta sicer prisotni tudi pri projektu drugega tira in podobnih projektih, vendar menim, da bi bilo treba tak pristop uporabljati v precej večji meri.

Če pogledamo zasebne investicije, te znašajo približno en odstotek BDP, kar je premalo.

Tudi v času mojega prejšnjega mandata med letoma 2020 in 2022, ko sem bil minister, je bila ponudba financiranja teh bank precej večja od povpraševanja. To pomeni, da bi lahko država zagotovila manj lastnega denarja, preostanek pa namenila drugim področjem ali pa preprosto zmanjšala razliko med prihodki in odhodki.

Če pogledamo davke: od nastopa mandata se kot ena od možnosti omenja višji DDV, OECD med drugim predlaga nepremičninski davek. Vi ste že dejali, da ga ne bo. Boste o tej možnosti morda ponovno premislili?

Kot sem dejal že pred enim tednom ali pa na zagovoru, ki sem ga imel v državnem zboru, ni nikakršnega razloga, da bi v enem tednu spremenil mnenje. Lahko rečem, da so nepremičninski davki pri nas neurejeni. Lahko rečem, da tudi niso najbolj strokovni, da imamo določene težave s pobiranjem davkov, s pritožbami in tako naprej, vendar delujejo. Delujejo že zelo dolgo časa. Seveda pa je lahko stroka do tega zelo kritična. V Sloveniji že imamo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter nekatere premoženjske davke, denimo na večja stanovanja in vikende.

Pri tem je treba najprej pogledati, kakšne osnove sploh imamo za uvedbo nepremičninskega davka, torej kakšne so ocenjene vrednosti nepremičnin in predvsem, ali so te ocene sploh točne. Verjamem, da bi bili mediji med prvimi, ki bi opozorili na primere, ko bi imeli dve enaki nepremičnini na isti ulici, na levi in desni strani ceste, pa bi bila ena ocenjena na 150 tisoč, druga pa na 250 tisoč evrov, in bi se vsi spraševali, zakaj je tako. Evidence in sistemi vrednotenja morajo biti zato natančni, večkrat pa se je pokazalo, da niso dovolj zanesljivi. To pomeni, da potem tudi osnova za takšen davek ni ustrezna.

Ne nazadnje danes iz vseh nepremičninskih dajatev, vključno s prej omenjenim  nadomestilom, zberemo približno 300 milijonov evrov. Za to pa je treba izdati ogromno odločb - toliko, kolikor je nepremičnin, torej 600 ali 700 tisoč, morda še več - in voditi množico pritožbenih postopkov. Tudi če bi z novim davkom pobrali še enkrat toliko, bi bilo to glede na količino dela, obseg administracije ter vprašanje ekonomičnosti delovanja davčne in državne uprave še vedno razmeroma malo.

Verjamem, da obstajajo različni predlogi za uvedbo nepremičninskega davka, vendar je vprašanje, kaj bi z njim dejansko pridobili. Še zlasti če bi sledili osnovnim priporočilom oziroma uvedli njegovo osnovno obliko, od katere država ne bi dobila bistveno več prihodkov. V tem primeru s takim davkom po mojem mnenju ne bi veliko pridobili.

Kar zadeva razprave o davku na dodano vrednost, sem bil verjetno nekoliko napačno razumljen oziroma so bile moje izjave interpretirane precej enostransko. Morda pa so nekateri mediji preprosto želeli ustvariti vtis: ''Poglejte, že uvaja nov davek''.

V zadnjem intervjuju ste dejali, da je to ena od možnosti, ni pa nujno, da bo do tega tudi prišlo.

To sem večkrat omenil - da gre zgolj za eno od možnosti. Takšna možnost vedno obstaja.

Kako realna pa je ta možnost trenutno po vašem mnenju?

Svojih razmišljanj kot minister medijem načeloma ne razlagam, vendar ta možnost trenutno ni posebej realna.

Eden od predlogov OECD je tudi ukinitev božičnice, ki jo je uvedla prejšnja vlada. Je to tudi nekaj, kar nameravate storiti?

V tem trenutku ne razmišljam o tem, v tem trenutku to ni v mojih mislih.

Za interventni zakon je fiskalni svet ocenil primanjkljaj v vrednosti okoli enega odstotka BDP. Ukrepom iz koalicijske pogodbe, ki jih je mogoče neposredno kvantificirati, je pripisal še 1,4 odstotka BDP, ukrepom, ki jih je mogoče oceniti le posredno, pa dodatnih 0,7 odstotne točke. Skupaj to pomeni več kot dva odstotka BDP. Kako komentirate te ocene?

Hvaležen sem fiskalnemu svetu za vsak izračun, izmenjali smo tudi mnenja o tem. Prvič, interventni zakon dejansko imamo. Po mojih zadnjih ocenah, ki jih pripravljamo tudi na ministrstvu, bo njegov finančni učinek nekoliko manjši od ocenjenega. Vsekakor govorimo o letnem učinku, kar ne pomeni, da bi se celoten znesek pokazal takoj ob uvedbi zakona, saj so vsi izračuni pripravljeni na letni ravni. Menim tudi, da bo učinek manjši zaradi sprememb oziroma možnosti sprememb pri obdavčitvi energentov, ki so prav tako del interventnega zakona.

Ključno pa je, da je zakon sprejet v državnem zboru in ga mora vlada izvajati oziroma se na njegovo izvajanje pripraviti. Temu bomo seveda prilagodili tudi druge ukrepe. Trenutno je zakon sicer v presoji na ustavnem sodišču, vendar smo pripravljeni: če ga bo treba izvajati, ga bomo izvajali.

Rekli ste, da bo učinek manjši. Koliko manjši približno?

Ocene še pripravljamo, vendar bo učinek po mojem mnenju občutno oziroma kar precej manjši, predvsem zaradi sprememb pri energentih, kot sem že omenil.

Če pogledamo druge mogoče davčne ukrepe: ali razmišljate tudi o kakšnih dodatnih davkih?

Če pogledate našo koalicijsko pogodbo, lahko vidite, da napovedujemo predvsem znižanje davkov. Koalicijska pogodba je zastavljena za štiriletno obdobje, kar ne pomeni, da bomo vse ukrepe sprejeli že v prvem letu ali celo prvem mesecu mandata. V njej predvidevamo znižanje najvišje stopnje dohodnine s 50 na 40 odstotkov, povečanje splošne olajšave ter ugodnejšo obdavčitev delnic oziroma kapitalskih dobičkov. Skratka, govorimo predvsem o davčnih razbremenitvah, ne o povečevanju davkov. Ob tem pa je treba znova poudariti, da govorimo o štiriletnem obdobju, zato ni realno pričakovati, da se bo vse to zgodilo že v prvem letu, še zlasti ne v trenutnih javnofinančnih razmerah.

Prva in po mojem mnenju najpomembnejša zaveza v koalicijski pogodbi je namreč, da si bo koalicija prizadevala za vzdržen, predvidljiv in stabilen sistem javnih financ. V pogodbi je jasno zapisano tudi, kako naj bi to dosegli: vsako znižanje davkov ali povečanje odhodkov mora biti pripravljeno tako, da ne ogrozi vzdržnosti javnih financ. Povedano drugače: ne sme biti ogrožen maastrichtski kriterij glede proračunskega primanjkljaja, prav tako pa mora dolg dolgoročno drseti proti ravni 60 odstotkov BDP. To je osrednje vodilo koalicijske pogodbe in zame njena najpomembnejša določba. Pričakujem tudi, da bo vlada to obravnavala kot eno ključnih prioritet.

Kaj pa davek na kriptovalute? Tudi tega omenja koalicijska pogodba. Tega vendar ne morete znižati, saj danes sploh ne obstaja.

Ne morem ga znižati, če ga danes ni. In ga tudi ne bom zniževal, če ne obstaja.

Ampak ali ga nameravate v tem mandatu uvesti?

To bomo še preučili. Pri kriptovalutah gre namreč za vprašanje, ali jih obravnavamo enako kot druge izvedene finančne instrumente oziroma kako jih sploh vrednotimo z davčnega vidika.

Dotaknimo se še razvoja kapitalskih trgov. Zanima me, ali morda nameravate posegati denimo v individualne naložbene račune (INR) ali v katerekoli druge?

Proučili bomo tudi razmere na kapitalskih trgih. Po informacijah, ki sem jih prebral o razvoju kapitalskih trgov, vključno z Ljubljansko borzo, je v zadnjem letu prišlo do opaznega oziroma precejšnjega napredka. Upam, da vsi, ki pripravljajo priporočila in usmeritve za razvoj tega področja, upoštevajo tudi najnovejše podatke. Ne trdim, da so razmere idealne, vendar so trendi pozitivni - tako glede prometa kot tudi glede vlaganj prebivalstva v različne vrednostne papirje. S tega vidika me veseli, da razvoj poteka v to smer, in s takšnimi usmeritvami bomo nadaljevali.

Mogoče še to: zagovarjate, podpirate idejo uvrstitve državnih podjetij na borzo?

To je stvar uprave in nadzornih svetov, ni stvar finančnega ministra, da določa poslovno politiko. Imamo strategijo razvoja, ampak to je naloga nadzornikov in uprav.