''Zaradi podnebnih sprememb smo že revnejši''

Vročinski val, ki ta teden pustoši po zahodni Evropi, je v Združenem kraljestvu in Franciji podrl rekorde ter obremenil zdravstvene storitve in električna omrežja.

Ker učinki sočasnih vročinskih valov in suš odmevajo v gospodarstvu, zmanjšujejo pridelke in dušijo dobavne verige, se to kaže tudi na plačah.

Študija v reviji Global Environmental Change, je pokazala, da so ti vremenski dogodki v približno zadnjih nekaj desetletjih zmanjšali povprečne letne dohodke gospodinjstev po vsej Evropi za skoraj 3 odstotke v primerjavi s tem, kar bi bili, če se ne bi zgodili. Prav tako so dodatnih 5,6 milijona Evropejcev izpostavili tveganju revščine.

 

Evropa je že postala najhitreje segrevajoča celina, saj podnebne spremembe povečujejo pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov. Območja z večjo vročino in daljšimi sušnimi obdobij so se soočila s še hujšimi udarci za finance gospodinjstev, saj so upočasnila delavce in jih izpostavila tveganjem, kot so vročinska kap in srčno-žilne bolezni.

Madrid je bil na vrhu seznama s skoraj 10-odstotnim zmanjšanjem dohodka zaradi nižje produktivnosti, so ugotovili raziskovalci.

''Obstajajo jasni dokazi o prvih podnebnih vplivih in učinkih, ki jih občuti človek,'' je dejala Jessie Ruth Schleypen, glavna avtorica študije in podnebna ekonomistka pri Climate Analytics, inštitutu za podnebno znanost in politiko.

Študija dopolnjuje vse večje število raziskav, ki poskušajo količinsko opredeliti stroške podnebnih sprememb. Ekonomisti na primer napovedujejo, da bodo naraščajoče temperature povečevale stroške živil, kar bo obremenilo gospodinjske proračune.

Gernot Wagner, podnebni ekonomist na Columbia Business School, pravi, da napredek v ekonomskih raziskavah skupaj s hitrim pospeševanjem podnebnih sprememb zdaj olajša natančno določanje stroškov.

''Učinki kopičenja skozi čas so dovolj veliki, da se že kažejo v ekonomski statistiki,'' je dejal. ''Zaradi podnebnih sprememb smo že revnejši.''

Avtorji nove študije so preučili podatke o dohodkih gospodinjstev in vremenu med letoma 2004 in 2022 po vsej Evropski uniji ter jih nato primerjali z ocenjenim modelom brez suš in vročinskih valov.

Ugotovili so, da naj bi najrevnejših 20 odstotkov prebivalstva utrpelo večje izgube dohodka, ker je večja verjetnost, da bodo delali v panogah, ki ponujajo malo olajšanja pred vročino, kot sta kmetijstvo in gradbeništvo. V žgočih dneh so lahko prisiljeni popolnoma opustiti delo. Delavci v klimatiziranih pisarnah pa manj trpijo zaradi posledic ekstremnega vremena.

Družine z nižjimi dohodki pogosteje živijo na območjih z manj dostopa do vode in manj zelenih površin za ublažitev vročinskih valov, pravi Schleypen.

Brez ambicioznih podnebnih ukrepov bi se Evropa lahko soočila z dvomestno izgubo dohodka. Študija napoveduje, da se bodo dohodki gospodinjstev znižali za 7,4 odstotne točke v primerjavi z dohodki, če bo segrevanje ostalo na zgodovinski ravni, če bo globalno segrevanje omejeno na 1,5 °C, kar je cilj Pariškega podnebnega sporazuma. Vendar pa naj bi temperature presegle ta prag, predvideno segrevanje s sedanjimi politikami pa bi lahko znižalo dohodke za 27,2 odstotne točke, napovedujejo raziskovalci.