V New Yorku je v četrtek zaživela prva prodajalna kanabisa, psihoaktivnih vršičkov konoplje. Rekreativna uporaba kanabisa je legalna v 18 zveznih državah ZDA, Slovenija pa tudi tukaj zaostaja, čeprav je pri ureditvi področja med naprednejšimi državami v Evropski uniji (EU). Največji poraženec prohibicije pa je državni proračun.
Zvezna država New York se je pridružila 17 zveznim državam v ZDA, v katerih sta prodaja in rekreativna uporaba kanabisa legalni. Prvi sta se za tak korak odločili zvezni državi Colorado in Washington, kjer se je legalna prodaja začela leta 2014. S tem so se iz naslova novih davkov začeli polniti tudi lokalni proračuni – prek veleprodajnega ali maloprodajnega davka, trošarin ter davka na opojnost ali težo. 11 zveznih držav, kjer legalna prodaja kanabisa za rekreativno uporabo že poteka, je v letu 2021 skupaj zabeležilo 3,7 milijarde dolarjev davčnih prihodkov od prodaje kanabisa. V povprečju so pobrali 39,6 dolarja davkov na prebivalca.
Zvezne države sredstva, ki jih poberejo z omenjenimi davki, namenjajo za razvoj javnih storitev, kot so šolstvo, zdravstvo, javni prevoz, otroško varstvo ter programi pomoči odvisnikom in nekdanjim zapornikom. Nekatere zvezne države omogočajo tudi finančno podporo lokalnim civilnodružbenim organizacijam in usposabljanju policistov, navajajo v Marijuana Policy Project (MPP), največji organizaciji v ZDA s področja zakonodajne ureditve konoplje, ki deluje od leta 1995.
Preberi še
Nemčija v legalizacijo rekreativne rabe kanabisa, kaj pa Slovenija?
Z novo ureditvijo želijo Nemci omejiti črni trg in davčni blagajni zagotoviti nov vir prihodka, ki bi lahko na leto znašal več sto milijonov evrov.
29.10.2022
Do marca 2022 je bilo recimo v zvezni državi Colorado 538,7 milijona dolarjev – slaba tretjina celotnega prihodka, ustvarjenega z davki na prodajo kanabisa – namenjenih izboljšanju sistema javnih šol, navajajo pri MPP.
Kaj pa Slovenija in preostanek EU?
V Sloveniji je dovoljena uporaba konopljinih derivatov v zdravstvene namene, rekreativna uporaba kanabisa pa je dekriminalizirana. Za majhne količine zaseženega kanabisa lahko policisti na licu mesta izdajo plačilni nalog, globa pa znaša od 42 do 209 evrov. Če vas zalotijo z večjo količino in pripomočki za prodajo (plastične vrečke in tehtnica), vam grozi zapor, saj je prodaja kanabisa ilegalna.
S takšno ureditvijo se uvrščamo med liberalnejše države EU, saj je rekreativna uporaba kanabisa pogojno legalna le na Malti in na Nizozemskem, legalizacija pa se obeta še v Nemčiji. V državah, kot so Španija, Italija in Češka, je dovoljeno tudi gojenje manjšega števila rastlin konoplje za osebno uporabo. Nizozemski urad za analizo ekonomskih politik ocenjuje, da država od trošarin na prodani kanabis letno zasluži več kot 300 milijonov evrov, kar znaša dobrih 17 evrov na prebivalca. Večino prihodka sicer ustvarijo turisti, ki z namenom zelenih užitkov množično obiskujejo nizozemsko mesto Amsterdam.
Na podlagi podatkov iz ZDA in Nizozemske lahko ocenimo, da bi bil slovenski proračun v primeru legalizacije kanabisa za rekreativno uporabo na letni ravni težji za od 35 do 70 milijonov evrov, pri čemer niso upoštevani še drugi davčni prihodki, kot so dohodnina in socialni prispevki novo zaposlenih oseb ter davek od dohodka pravnih oseb, ki bi se stekli v državno blagajno v primeru legalizacije.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2018 sicer kažejo, da je v življenju kanabis kadila petina Slovencev, od tega 24,7 odstotka moških in 16,5 odstotka žensk. Delež se je od leta 2012 do leta 2018 povečal za okoli pet odstotnih točk. Država je v letu 2020 za reševanje problematike prepovedanih drog namenila 13,66 milijona evrov.
.webp){kind=icon}
