.webp){kind=icon}
Medtem ko navajanje višine plače ali plačnega razpona v oglasih za prosta delovna mesta v tujini postaja vse pogostejša praksa, to v Sloveniji še vedno ni prav pogosto. A to se bo moralo v prihodnjih letih spremeniti.
Evropski parlament in Svet Evropske unije (EU) sta konec lanskega leta namreč dosegla politični dogovor o direktivi o ukrepih za preglednost plač. Nova pravila bodo zagotovila večjo preglednost in učinkovito uveljavljanje načela enakega plačila za ženske in moške ter izboljšala dostop do pravnega varstva za žrtve diskriminacije pri plačilu, so prepričani v Evropski komisiji, ki je bila pobudnica sprememb.
Plače, konkretneje plačna reforma v javnem sektorju, pa so krive za stopnjevanje napetosti med vlado in sindikati javnega sektorja. Ureditev plačnega sistema v javnem sektorju se odmika od zastavljene časovnice, vlada pa sproti spreminja že dogovorjena izhodišča za reformo. Zdravniški sindikat Fides je za 2. april napovedal stavko, če do 1. aprila ne bo dogovora o zdravniškem plačnem sistemu. Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) pa je ministra za visoko šolstvo Igorja Papiča pozval k odstopu – očitajo mu nesposobnost in brezbrižnost pri urejanju položaja in plač visokošolskih delavcev.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je na novinarski konferenci dejala, da je pri reformah treba "upoštevati finančno zmogljivost države". Vlada je prejšnji teden sicer sprejela izhodišča za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna in določila razrez proračunskih izdatkov. Kot pravijo, gre za tehnični rebalans, povezan z reorganizacijo državne uprave. Z rebalansom bo vlada načrtovane rekordne odhodke v primerjavi z veljavnim proračunom na račun manjše potrebe po financiranju ukrepov za blažitev energetske krize zmanjšala za 600 milijonov evrov, na 16,1 milijarde evrov. Ob nespremenjenih prihodkih bi se primanjkljaj s tem znižal na 2,7 milijarde evrov.
Analitiki Bloomberg Adria so pripravili poročilo o stanju in izzivih pohištvene industrije v regiji Adria. Ta je – tako kot ostale panoge – izpostavljena ekonomskim ciklom. V času epidemije pa do upada prodaje ni prišlo. Zakaj? Kako posluje pohištvena industrija v regiji? Kakšne so marže, trendi in kakšne so napovedi? V prihajajočem obdobju skupina analitikov Bloomberg Adria za panogo ne vidi prostora za rast.
Dogajanje na bančnem trgu se je umirilo. Ameriška zvezna agencija za zavarovanje vlog (FDIC) je sporočila, da se je banka First Citizens dogovorila za nakup banke Silicon Valley Bank (SVB), ki je zašla v velike finančne težave in se zlomila, potem ko so številne stranke zaradi strahu dvigovale bančne vloge. Posojilnica s sedežem v Raleighu v Severni Karolini je že sklenila pogodbo o nakupu in prevzemu vseh vlog in posojil banke SVB.
Po viharnem petku si je opomogla tudi delnica Deutsche Bank. Delnica banke je v petek izgubila več kot osem odstotkov, danes pa je izbrisala del izgube. Nemški kancler Olaf Scholz je zagotovil, da ni razloga za skrb. "Deutsche Bank je temeljito posodobila in reorganizirala svoje poslovanje in je zelo dobičkonosna banka," je dejal v Bruslju. Na vprašanje, ali bo to "nova Credit Suisse", je odgovoril, da ni nobenega razloga za skrb.
Vedno bolj viharen pa je odnos med Kitajsko in Združenimi državami Amerike (ZDA). Ob tem, ko sta kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin na srečanju v Moskvi prejšnji teden podpisala skupno izjavo o "poglabljanju celovitega strateškega partnerstva za novo dobo" in "poudarjanju reševanja ukrajinske krize z dialogom", je kitajsko zunanje ministrstvo izdalo propagandni dokument, ki so ga nekateri označili za pamflet, z naslovom Stanje ameriške demokracije. V njem trdijo, da je ameriška demokracija propadel projekt in da je ameriška zunanja politika od druge svetovne vojne po svetu povzročila bolečino in razdejanje. Na obsežno diplomatsko ofenzivo, ki jo je Peking izvedel pretekli teden, se Washington še ni zares odzval – res pa je, da ZDA od konca hladne vojne še niso bile diplomatsko tako stisnjene v kot.
